Ljubljana, nedelja, 17. december 2017, 20:26

Granda, Strehovec, Žalec, Rudolf, Možina in Martinjak Ratej o spravi v Sloveniji

Foto © Izidor Šček
Okrogla miza o spravi v Novi Gorici
Foto © Izidor Šček
Audio posnetki:
%s1 / %s2

V tokratni Prijatelji Radia Ognjišče - PRO ste lahko prisluhnili posnetku okrogle mize o spravi, ki je bila posneta 8. marca v Novi Gorici. Na temo Odpustiti, da bi živeli so spregovorili zgodovinar dr. Stane Granda, novinar Jože Možina, filozof dr. Bojan Žalec, mlada raziskovalka Ana Martinjak Ratej, moralni teolog dr. Tadej Strehovec in duhovnik Gašper Rudolf.

Rudolf: Še vedno imamo dolg do svoji rajnih

Duhovnik Gašper Rudolf, ki se je neposredno srečal s totalitarnim sistemom, saj je bil kot bodoči duhovnik tudi v preiskovalnem zaporu, je spomnil na nepokopane sonarodnjake. „Imamo nepokopane in nerazčiščene spomine. Imamo še dolg do svojih rajnih. Ne, ker jih ne bi znali pokopati, ampak ker smo jih zlasti v zadnjem odboju premaknili v svet ideologije.“

Gašper Rudolf
Gašper Rudolf

 

 

Možina: UDBA, naslednica OZNE, je bila glavni skrbnik prikrivanja množičnih povojnih pobojev

„Predpogoj sprave je spoznanje resnice,“ pa je dejal novinar in zgodovinar Jože Možina. „Človeško in materialno pohabljenost, ki smo jo doživeli s komunizmom, je potrebno najprej spoznati in poimenovati v vseh razsežnostih. Predpogoj vsega, tudi sprave, je védenje, šele potem lahko sledi vrednotenje, obžalovanje, odpuščanje in priznanje,“ poudarja Možina. Prepričan je, da je bil prav pretekli režim kriv za tragedije, ki so se začele odkrivati v samostojni državi. „V jugoslovanskem titoizmu tako množični poboji med vojno in zlasti po njej niso bili samo investicija režima v odstranitev političnih nasprotnikov, ampak je bilo vse to v veliki meri v funkciji prilaščanja privatne lastnine, ki je po vojni postala državna,“ je opozoril. „UDBA, naslednica OZNE, je bila zaradi učinkovitosti in sposobnosti tudi glavni skrbnik prikrivanja množičnih povojnih pobojev, ki jih je organizirala prav ta organizacija, takrat imenovana OZNA,“ je povedal Možina.

Jože Možina
Jože Možina

Žalec: Namen sprave je odstraniti ovire, ki blokirajo pozitivne odnose

Dr. Bojan Žalec je poudaril, da je sprava dosežena takrat, ko ranjene ali poškodovane odnose med posamezniki ali skupinami, ki jih je povzročila krivica, nadomestimo ali popravimo tako, da ne ovirajo več vzpostavitve ali gojenja pozitivnega odnosa. „Namen sprave je ustvariti pogoje in okolje, v katerih bomo odstranili ovire, ki so posledica krivice in ki blokirajo pozitivne odnose,“ trdi Žalec. Dodal je, da gre pri spravi za ustvarjanje procesa in okolja, v katerem storilci prevzamejo odgovornost in priznajo, kaj so storili ter postanejo notranje motivirani, da položaj in odnose spremenijo na pozitiven in trajen način, namesto da še vedno zanikajo svojo krivdo. „Dva osrednja in temeljna elementa sprave sta: preobrazba udeleženih v spravi in notranja motiviranost storilcev,“ meni Žalec.

dr. Bojan Žalec
dr. Bojan Žalec

Granda: Slovenski narod se bo očistil in pomladil, ko bo spoznal svojo tragedijo

Dr. Stane Granda, ki je spomnil na tragedije in na dolgoletno prepoved govorjenja o dogodkih, ki so se dogajali med in po drugi svetovni vojni, pa je povedal, da ga povojno trpljenje posameznikov sili k temu, da se aktivno vključi v razpravo o teh vprašanjih. „Le s tem, ko bomo te stvari povedali in pojasnili, da so bili oboji žrtve teh peklenskih načrtov, potem se bo slovenski narod očistil in pomladil. Šele takrat, ko bomo spoznali svojo tragedijo, bomo lahko zares začeli živeti v samostojni Sloveniji, do takrat pa bomo hendikepirani,“ je poudaril Granda.

Dr. Stane Granda
Dr. Stane Granda

Strehovec: Čas po osamosvojitvi je še vedno čas duhovnega in simbolnega nasilja

P. dr. Tadej Strehovec je kot predstavnik mlajše populacije spregovoril o odgovornosti, ki jo ima do države kot državljan in kristjan. „Prepričan sem, da je prihodnost države, predvsem pa kakovost bivanja v tej naši državi odvisna od spoštovanja in odpuščanja,“ je povedal p. Strehovec, ki je v nadaljevanju govoril o gradnji simbolnih krajev sprave in odpuščanja v našem narodu. „Če je bila druga svetovna vojna del fizičnega nasilja, če je bil čas komunističnega nasilja med drugim tudi čas vzpostavitve apartheida, slovenske verzije segregacije ljudi, kastnega sistema, kjer so bili kristjani, vredni ljudje in ljudje različnih političnih prepričanj drugorazredni državljani, potem je tudi čas po osamosvojitvi še vedno čas na neki ravni tudi duhovnega in pa simbolnega nasilja,“ opozarja p. Strehovec, ki ga veseli, da je kljub temu čas po demokratičnih spremembah „čas iskanja resnice o medvojnem in povojnem nasilju, predvsem pa razumevanje različnih sistemov za prikrivanje, ustrahovanje in pa manipuliranje.“

Dr. Tadej Strehovec
Dr. Tadej Strehovec

Mlada raziskovalka Ana Martinjak Ratej, ki je diplomirala iz zgodovine in teologije, je svoj nastop naslonila na odpuščanje, ki ga je opisala politična teoretičarka in filozofinja judovskega izvora Hannah Arendt. Ta odpuščanje pojmuje kot pot iz začaranega kroga maščevanja.

Srečanja v župnijski dvorani cerkve Kristusa Odrešenika v Novi Gorici se je udeležil tudi dekan Aleš Rupnik, poslanka SDS Patricija Šulin in več kot 230 obiskovalcev.

Ana Martinjak Ratej
Ana Martinjak Ratej

Okrogle mize se je udeležilo več kot 230 ljudi
Okrogle mize se je udeležilo več kot 230 ljudi


vabljeni k ogledu

Ne spreglejte: