Odbor za pravosodje in javno upravo zadovoljen s Pličaničevo predstavitvijo
Slovenija | 09.02.2012, 18:03
Odbor za pravosodje, javno upravo in lokalno samoupravo je po slabih štirih urah zaslišanja kandidata za ministra za pravosodje in javno upravo Senka Pličaniča ocenil, da je bila kandidatova predstavitev ustrezna. Za takšno ugotovitev je glasovalo 16 članov odbora, proti pa nihče.
V razpravi je sicer člane odbora predvsem zanimalo, kako namerava kandidat urejati plače v javnem sektorju in kako si predstavlja povečanje učinkovitosti sodnega sistema.
Glede plač v javnem sektorju je Pličanič poudaril, da bo spoštoval dogovor, ki ga je politika dosegla s sindikati javnega sektorja z nedavno sprejetim interventnim zakonom. Slednji velja do polletja, do takrat pa namerava Pličanič proučiti, kako naprej. Ob tem je napovedal tesno sodelovanje tako s sindikati, kot s stroko.
Učinkovitost sodnega sistema namerava izboljšati z nagrajevanjem sodnikov, ki delajo dobro, uvedbo osebne odgovornosti predsednikov sodišč za izpolnjevanje zastavljenih ciljev ter razbremenjevanjem sodnikov s smislu, da se slednjim ne bi bilo treba več ukvarjati z rutinskimi zadevami in bi te prevzeli njihovi strokovni sodelavci.
Skupaj s Listo Virant bo tudi predlagal spremembo koalicijske pogodbe, s katero bi državno tožilstvo vrnili pod okrilje ministrstva za pravosodje, kljub temu da je bila Lista Virant tista, ki je predlagala, da se v koalicijsko pogodbo vnese določba, po kateri se tožilstvo prenese pod notranje ministrstvo.
Pličanič za povečanje ugleda pravosodja in javnega sektorja
Kandidat za ministra za pravosodje in javno upravo Senko Pličanič si je kot glavno nalogo svojega ministrovanja zadal povečanje ugleda pravosodja in javnega sektorja. Nizek ugled obeh je namreč po njegovi oceni eden izmed glavnih razlogov, da ljudje ne zaupajo v pravno državo. Zavzel se bo tudi za prenos tožilstva nazaj pod pravosodno ministrstvo.
Ugled pravosodja in tožilstva se lahko po besedah Pličaniča poveča s hitrejšim reševanjem zadev in s tem, da tako sodstvo kot javni sektor služita ljudem. Ob tem poudarja potrebo po sodelovanju vseh, tako opozicije in koalicije kot samega ministrstva s sodišči in upravnimi enotami. "Tega cilja namreč brez takšnega sodelovanja ni mogoče doseči," je dejal v svoji predstavitvi pred odborom za pravosodje, javno upravo in lokalno samoupravo v DZ. Obljubil je tudi posvetovanje s sindikati in strokovno javnostjo.
Glede sodnikov in uradnikov ocenjuje, da imamo v Sloveniji veliko odličnih sodnikov, pa tudi veliko tistih, ki ne delajo dobro: "Zato si bom zavzemal za učinkovite instrumente, s katerimi bomo lahko nagradili uspešne sodnike in uradnike ter sankcionirali tiste, ki to niso."
Pri delu sodnikov si bo zavzel za to, da bi sodnike pri reševanju rutinskih zadev zamenjali strokovni sodelavci, sodniki pa bi se posvetili zgolj vsebinskim vprašanjem.
V skladu z zavezo iz koalicijske pogodbe namerava uvesti poskusni mandat za sodnike začetnike ter povečati reševanja gospodarskih sporov z mediacijo in arbitražo. Za zemljiško knjigo, ki bi jo združil s zemljiškim katastrom, in Sodni register pa ocenjuje, da "ni nobene potrebe", da sta pod okriljem sodišč.
Glede tožilstva Pličanič ocenjuje, da so se z lani sprejetim zakonom o tožilstvu pristojnosti ministra, s katerimi vpliva na delo tožilstva, zmanjšale, zato ne vidi možnosti, da bi kateri koli minister v konkretnih zadevah vplival na delo tožilcev. Kljub temu bo, kot je dejal, "iz vrste strokovnih razlogov" predlagal, da se koalicijska pogodba spremeni in se tožilstvo iz ministrstva za notranje zadeve prenese nazaj pod ministrstvo za pravosodje.
Pri notariatu si bo prizadeval, da notarji prevzamejo določene zadeve sodišč, denimo zapuščinske razprave, a se bo na drugi strani zavzel za "prenovo notarske tarife" in prenos nekaterih notarskih nalog na upravne enote, denimo overitev podpisov.
Glede zaporov ocenjuje, da so razmere najbolj kritične v zaporu na Povšetovi v Ljubljani in v zaporu v Celju, zato se bo zavzel, da se prenovita po sistemu zasebno-javnega partnerstva.
Na področju javne uprave je kot cilj izpostavil večjo racionalnost in odpravo administrativnih ovir. V obeh primerih bo prvi korak analiza obstoječega stanja, ki bo podlaga za nadaljnje ukrepe. Ko bodo ugotovili, da bi bilo državno upravo kje možno bolj učinkovito organizirati, bo po potrebi sledilo tudi združevanje, ukinjanje organov, ki so se izkazali kot neučinkoviti, je dejal.
Sledeč spremembam zakona o vladi, bodo po njegovih navedbah v treh mesecih morali pripraviti spremembe zakona o državni upravi. Glede vodenja ministrstva, ki ga bo prevzel, pa je napovedal, da mu bosta pri tem pomagala dva državna sekretarja.
Kandidat za ministra se sicer, kot je dejal, zaveda, da bodo eno ključnih področij ministrstva plače v javnem sektorju. Ob tem je napovedal spoštovanje sporazuma, ki ga je s sindikati sklenila vlada, in se zavzel za večjo fleksibilizacijo plačnega sistema.
Kot je poudaril, morajo imeti javni managerji tako instrumente za nagrajevanje učinkovitih, kot za sankcioniranje neuspešnih, tistih, ki ne dosegajo ciljev. Ti instrumenti morajo biti učinkoviti, vključno s prenehanjem delovnega razmerja, je dejal.
Zavzel se bo tudi za to, da se pomanjkljivosti, ki so se pokazale pri delovanju plačnega sistema, odpravijo, in napovedal enako obravnavo vseh sindikatov. Napovedal je tudi posodobitev statusne ureditve javnih zavodov.
