Protesti zaradi zajezitev spletnega piratstva
Svet | 27.01.2012, 18:00 Petra Stopar
Skoraj vse države članice Evropske unije so se v četrtek pridružile mednarodnemu sporazumu za boj proti ponarejanju - Acta. Med podpisnicami sporazuma, katerega namen je zaščita avtorskih pravic in zajezitev spletnega piratstva, je tudi Slovenija. Ni pa denimo Nemčije. Zaradi razburjenja spletnih uporabnikov se v Ljubljani in nekaterih drugih evropskih mestih že obetajo protesti.
Kaj je Acta?
Acta je mednarodni trgovinski sporazum, katerega namen je uskladitev mednarodnih standardov glede zaščite pravic ustvarjalcev glasbe in filmov, modnih ustvarjalcev, proizvajalcev farmacevtskih izdelkov kot tudi drugih izdelkov, ki so pogosto tarča kraje intelektualne lastnine. Sporazum je podoben ameriškemu zakonu proti spletnem piratstvu, o katerem v ZDA teče vroča razprava. Proti zakonu je z zatemnitvijo svoje spletne strani nedavno protestirala spletna enciklopedija Wikipedia.
Sporazum "na skrito" podpisalo le 22 od 27 članic Evropske unije
Zdaj mora Acto potrditi še Evropski parlament in nacionalni parlamenti držav članic. A že zdaj se mnogi ne strinjajo s temi ukrepi. Na Poljskem, na ulicah Krakova in Vroclava, je v sredo zvečer proti sporazumu protestiralo okoli 20.000 ljudi. V mestu Kielce so se protesti sprevrgli v izgrede, pri čemer je bilo aretiranih 24 ljudi. Premier Donald Tusk je zatrdil, da vlada ne bo popustila „izsiljevanju“.
Kritiki: Sporazum bo povzročil nadzor in cenzuro spletnih objav; Pirc Musarjeva jezna na državo
Na spletnem družabnem omrežju Facebook se je po vzoru iz drugih držav pojavil poziv z naslovom STOP Acta - protest proti Acti tudi v Sloveniji. Udeležbo na protestu je potrdilo že skoraj 1000 oseb. „Proti sporazumu Acta, ki ogroža človekove pravice in svobodo interneta. Podpis sporazuma Acta je bil nedemokratičen proces,“ med drugim piše v obrazložitvi razlogov za shod, ki naj bi potekal prihodnjo soboto, 4. februarja, med 12. in 15. uro na Kongresnem trgu v Ljubljani. Jasno je tudi napisano: "Če boste tiho, boste pač brez interneta in Facebooka ter Twitterja in to."
Sporazuma ne podpira tudi informacijska pooblaščenka Nataša Pirc Musar. Hkrati je jezna na Slovenijo oziroma državo, ker ga je podpisala v tajnosti. „Tako se to ne dela, vsaka demokracija mora dati možnost, da tudi civilna družba pove svoje mnenje,“ je zapisala. Po besedah pooblaščenke je najbrž iluzorno pričakovati, da bo lahko splet še dolgo ostal bolj ali manj nereguliran: „Težko bo na daljši rok dopustiti, da bi splet ostal področje, ki ga ni moč nadzorovati in kjer je vse dopustno in mogoče. Bistven izziv pa bo vsekakor, kako regulirati splet, ne da bi pri tem poteptali temeljne človekove pravice, med katere sodi tudi pravica do komunikacijske in informacijske zasebnosti,“ pojasnjuje Pirc Musarjeva.
Po njenih besedah gotovo obstajajo rešitve, ki predstavljajo minimalne ali celo ničelne posege v zasebnost, vprašanje pa je, kako močni bodo različni politični in lobistični interesi. Med take rešitve teoretično sodijo različni pavšali, npr. pribitek, ki ga na mesečno naročnino dostopa plača uporabnik interneta in ki ga prejmejo lastniki pravic z naslova intelektualne lastnine. Znani pa so tudi zelo uspešni drugačni poslovni modeli plačevanja za avtorske vsebine na spletu, ki ne terjajo cenzure, nadzora in blokad spleta.
Informacijska pooblaščenka še pojasnjuje, da pri nas še ni zaznati tako močnih pritiskov glede avtorskih pravic, da bi ta tematika predstavljala kakšen velik problem, vendar pa po njenih navedbah ne gre zanemariti, da imamo v Sloveniji že prisotne sporne zahteve do ponudnikov dostopa do interneta.
Proti Acti evropska poslanca Kacin in Vajgl
Ivo Vajgl je na svoji spletni strani zapisal, da sporazuma ne bo podprl. Ocenjuje, da je sporazum „nekaj, kar se šele počasi razkriva in je nastajalo na izjemno netransparenten način“. Ob tem, ko je v zadnjih dneh prejel množico ogorčenih pisem državljank in državljanov, je dejal, da ga veseli, da je civilna družba v Sloveniji in drugod tako dobro organizirana. Dodaja, da bo morala v škodljivost sporazuma Acta prepričati tudi vlado, pri čemer je bistvenega pomena široka javna razprava.
Tudi Jelko Kacin je bil med tistimi evropskimi poslanci, ki so že pred časom podpisali izjavo o večji preglednosti postopkov glede podpisa sporazuma, saj večina meni, da bi Evropska komisija morala Evropski parlament bolj vključiti in bolje obveščati, so sporočili iz njegove evropske pisarne. „Dejstvo je, da ima splet vedno večji pomen v našem življenju, delovanju, zato je določena stopnja regulacije potrebna, vendar je potrebno zagotoviti pravo mero nadzora, ki bo še vedno omogočala zasebnost in svobodo interneta. Dodatni pomisleki pri sporazumu Acta pa obstajajo tudi glede generičnih zdravil in semen,“ so še zapisali.
S pomisleki tudi evropski poslanki Kleva in Fajonova
Mojca Kleva je zaskrbljena nad netransparentnostjo postopka pogajanj in javno nedostopnostjo dokumentov. „Izrecno sem proti osebnim preiskavam na mejah, ki naj bi dopuščale preiskavo brez naloga ter zaseg podatkovnih naprav, npr. prenosnih računalnikov, telefonov,“ je poudarila. Dodaja še, da kot evropska poslanka pri svojem delu vedno sledi osnovnim vrednotam Evropske unije, med katere sodijo zaščita podatkov, svoboda obveščanja in nenazadnje tudi izražanja prek interneta. Pri tem ne verjame, da Acta spoštuje te vrednote.
Tanja Fajon o odločitvi parlamenta ne more špekulirati. Spominja pa, da je ta prav zaradi premajhne zaščite evropskih državljanov nedavno že zavrnil t. i. sporazum Swift o prenosu bančnih podatkov.
