Rupel glede arbitraže ni optimist

Politika | 19.01.2012, 13:09 Tanja Dominko

Dogovor o treh imenih- predsedniku sodišča Francozu Gilbertu Guillaumeu in dveh članih Brunu Simmiu in Britancu Vaughanu Loweu je bil v ponedeljek resda sprejet nenavadno hitro, kar preseneča tudi nekdanjega zunanjega ministra dr. Dimitrija Rupla.

„Jaz sem bil sam presenečen nad izborom, še zlasti, ker je do soglasja prišlo tako hitro.“ Ostala dva člana, ki ju predlagata državi sami, gre za Jerneja Sekolca in Božidarja Vukasa- morata dobiti še končno potrditev. Pri Vukasu bi se lahko zapletlo, saj se je doslej že precej očitno opredeljeval za rešitev, ki govori v prid Hrvaški. Rupel je nekaj njegovih besedil tudi sam prebral in zanje pravi, da za „nas niso sprejemljiva.“

Državi morata zdaj določiti tudi predmet spora. Po mnenju Rupla izhodišče ne bi smelo biti v Piranskem zalivu. „Jaz mislim, da bi moralo biti izhodišče denimo meja med Dragonjo in Mirno. Zgodovinski argumenti so dejansko na dlani. Sloveniji se ni treba poniževati pred nikomer. Mislim, da Slovenija zaradi specifičnih zgodovinskih dejstev lahko zahteva rešitev, ki bo vsaj približno podobna tisti iz sporazuma Drnovšek – Račan, ki je omogočil teritorialni stik med slovenskimi vodami in odprtim morjem. Ko bi arbitri prišli do kakšne slabše rešitve, bi to ogrozilo našo slovensko pomorsko orientacijo, pristanišče v Kopru in tako naprej.“ Prav tako ima po njegovem mnenju tudi sam arbitražni sporazum pomanjkljivosti. „Arbitražni sporazum vsebuje pravzaprav nesporazum. Ko gre za razlikovanje koncepta meje in koncepta stika. Zakaj je za določanje meje uporabljen en sistem, za stik drug sistem? … Nekoč smo imeli neke adute, ki bi nam omogočali, da lahko bolj odločno, argumentirano zagovarjamo svoje stališče, zdaj pa smo ostali brez njih.“

Medtem ko premier Borut Pahor na delo arbitražnega sodišča gleda z optimizmom, je Rupel bolj previden. Ve, da bomo na odločitev dolgo čakali, da bo draga, ni pa nujno, da jo bodo na koncu spoštovali na obeh straneh. To kaže tudi primer Madžarske in Slovaške, ki sta po arbitražno odločitev šli zaradi spora o hidroelektrarni, a je navsezadnje nista udejanjili.

Z dr. Dimitrijem Ruplom smo v oddaji Pogovor o govorili tudi o njegovih pogledih na omenjanje Marka Voljča za morebitnega mandatarja za sestavo vlade, na slovenski odziv na pogovore z Mussomelijem, na Evropsko unijo in na načrte, ki jih ima zase v prihodnosti.

Prisluhnite celotnemu pogovoru.