Ministrstev bo 11, Pozitivna Slovenija za ustavno presojo novele zakona o vladi
Politika | 26.01.2012, 21:41 Petra Stopar
Državni zbor je na izredni seji sprejel zakon o vladi in tako določil, da se število ministrstev zmanjša s 15 na 11. V poslanskih klopeh in tudi v strokovni javnosti pa so se pojavili številni pomisleki o smiselnosti združevanja kulturnega resorja z drugimi resorji ter o umestitvi tožilstva pod okrilje notranjega ministrstva. Sprejeti noveli se že obeta ustavna presoja.
Novela, ki so jo sicer vložili poslanci levosredinskih strank še pred glasovanjem o predsedniku Pozitivne Slovenije Zoranu Jankoviću kot mandatarskem kandidatu, je predvidevala 12 ministrstev. Predstavniki koalicijskih partneric SDS, Liste Virant, DeSUS, SLS in NSi pa so jo na seji odbora z dopolnili prilagodili, tako da jih šteje enajst.
Kakšna bo porazdelitev resorjev?
Po noveli se je ohranilo ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, ministrstvo za zdravje, ministrstvo za obrambo in ministrstvo za zunanje zadeve. Preostala dosedanja ministrstva so se združila ali preoblikovala. To so ministrstvo za finance, ministrstvo za notranje zadeve, ministrstvo za pravosodje in javno upravo, ministrstvo za izobraževanje, znanost, kulturo in šport, ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo, ministrstvo za infrastrukturo in prostor, ministrstvo za kmetijstvo in okolje. Poleg 11 ministrstev naj bi imeli tudi ministra brez listnice za Slovence v zamejstvu in po svetu.
Poslanci Pozitivne Slovenije in SD so na seji nasprotovali so zlasti združevanju kulturnega resorja z resorji izobraževanja, znanosti in športa ter umestitvi tožilstva pod okrilje notranjega ministrstva. Poslanci SDS, Liste Virant, DeSUS, SLS in NSi pa so zatrjevali, da kultura v slovenskem prostoru kljub združevanju resorjev ohranja svojo vlogo. Zavrnili so tudi očitke, da bi bilo tožilstvo s prenosom v okvir ministrstva za notranje zadeve podrejeno policiji.
V Pozitivni Sloveniji so kljub temu napovedali, da bodo zakon v najkrajšem času zakon vložili v ustavno presojo in predlagali njegovo začasno zadržanje.
V javnosti in stroki največ kritik združevanju resorja za kulturo
Na spletni strani Življenje na dotik, ki sodi v sklop Evropske prestolnice kulture, so v nekaj dneh zbrali že okoli 2200 podpisov proti ukinitvi samostojnega ministrstva za kulturo. Prvopodpisani pod peticijo Mitja Čander je poudaril, da "ljudje prepoznavajo pomen kulture za današnji trenutek".
Povečini so odklonilno stališče do takšne rešitve izrazili nekdanji ministri za kulturo, pa tudi predstavniki Društva slovenskih pisateljev in sindikata Glosa. Prav tako se takšna ureditev ne zdi ustrezna pesniku, esejistu, prevajalcu in uredniku Niku Grafenauerju.
V stranki SDS so stališča, da bi združitev ministrstva za kulturo v enotno ministrstvo za izobraževanje, znanost, kulturo in šport povzročila dolgoročno, težko popravljivo škodo, ter da prihranka pri tem ne bo ali pa bo zanemarljiv, zavrnili in jih označili kot pavšalna. Vlada bo, v kolikor bo potrjena v državnem zboru, s svojimi ukrepi zagotovila ugodne razmere za kulturno rast ter krepitev slovenske in evropske identitete, so zapisali na spletni strani SDS. Dodali so, da se bo vlada zavzemala za priznanje posebnega družbenega statusa kulture, s sredstvi finančne, kadrovske in zakonodajne politike pa bo vladna večina varovala in spodbujala razvoj projektov na področju kulture.
Negativen odziv na napovedano umestitev tožilstva pod okrilje MNZ
Minister za pravosodje, ki opravlja tekoče posle, Aleš Zalar meni, da je ta rešitev ustavno sporna, Bojan Dobovšek s Fakultete za varnostne vede pa je poudaril, da se zaradi takšne združitve ne bi povečala uspešnost pregona. Prvi generalni državni tožilec v samostojni Sloveniji Anton Drobnič pa je medtem ocenil, da ni tako pomembno, pod katero ministrstvo se tožilstvo uvrsti, pač pa je pomembneje, kakšne pristojnosti ima to ministrstvo nad tožilstvom in kakšen je minister.
Nasprotovanje takšni ureditvi so izrazili tudi v društvu državnih tožilcev, saj da je v nasprotju z odločbo ustavnega sodišča, bordojsko deklaracijo glede umestitve in samostojnosti državnega tožilstva, izenačenostjo državnega tožilca glede pravic in dolžnosti s sodnikom in v nasprotju z zakonom o državnem tožilstvu.
V sindikatih javnega sektorja zadržani do združevanja ministrstev za pravosodje in za javno upravo
Predsednik Konfederacije sindikatov javnega sektorja Branimir Štrukelj je dejal, da med tema dvema ministrstvoma "ne vidi organskih povezav". Do združevanja omenjenih dveh ministrstev so kritični tudi v Slovenskem sodniškem društvu. Drago Ščernjavič, ki vodi pogajalsko skupino dela sindikatov javnega sektorja, pa meni, da bi bilo treba najprej narediti temeljito analizo, katera ministrstva gredo po vsebini skupaj in katera ne.
Odzval se je tudi kot sekretar republiškega odbora Sindikata državnih organov Slovenije. Kot je zapisal, predlog racionalizacije, ki zadeva združitev ne samo oblik, ampak tudi delovnih področij, pomeni velike spremembe za zaposlene delavce na uradniških in strokovno tehničnih delovnih mestih v državni upravi.
Medtem pa občine niso zadovoljne s predvideno razdelitvijo nalog službe vlade za lokalno samoupravo in regionalno politiko med ministrstvo za pravosodje in javno upravo ter ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologije.
Tudi uvrščenost znanosti in tehnologije v različni ministrski je povzročila negativne odzive. Po mnenju strokovne javnosti bo delitev močno otežila razvoj znanosti in tehnologije. Na to je opozorila tudi rektorska konferenca.
