Srečanju treh dežel je treba dati novo vsebino
Cerkev na Slovenskem | 12.12.2011, 12:28 Marta Jerebič
Ljubljanski nadškof metropolit Anton Stres je minuli petek ob skorajšnji 30. obletnici tradicionalnega srečanja treh dežel gostil videmskega nadškofa Andrea Bruna Mazzocata in krško-celovškega škofa Aloisa Schwarza. Sogovorniki so menili, da je tovrstnim romanjem v današnjem času treba dati novo vsebino in razmisliti o tem, kje in kako pogosto naj potekajo v prihodnje.
Sogovorniki so analizirali razvoj in pomen tradicionalnega srečanja treh dežel oz. romanja vernikov iz dežele Furlanije, avstrijske Koroške in Slovenije. Pobudo za srečanje treh dežel je leta 1981 dal nekdanji videmski nadškof Alfredo Battisti, celovški škof Egon Kapellari in ljubljanski nadškof Alojzij Šuštar pa sta jo takoj podprla. Prvo tovrstno romanje je bilo leta 1982 na Svetih Višarjah, naslednja pa so potekala v enem od Marijinih svetišč videmske, krško-celovške in ljubljanske nadškofije, v zadnjem času pa sta se jim pridružili tudi koprska in novomeška škofija.1 Letošnje romanje je bilo 20. avgusta na Zaplazu, prihodnje, 30. jubilejno romanje pa bo 18. avgusta 2012 na Svetih Višarjah.
Sogovorniki so se strinjali, da so bili začetki srečanja treh dežel vizionarski in pomembni za zbliževanje krajevnih Cerkva in medsebojne podpore na tromeji latinskih, germanskih in slovanskih narodov. Republika Slovenija je bila na začetku srečanj sestavni del večnacionalne države Jugoslavije, v kateri je bil uveljavljen komunistični družbeni sistem, svobodno izražanje vere pa je bilo okrnjeno. Po osamosvojitvi Slovenije in vstopu v Evropsko unijo so se družbene razmere močno spremenile.
Škofje menijo, da je tovrstnim romanjem potrebno dati novo vsebino in razmisliti o tem, kje in kako pogosto naj potekajo v prihodnje. Pastirji krajevnih Cerkva ob procesu nove evangelizacije, ki ji bo namenjeno prihodnje zasedenje škofovske sinode oktobra 2012 v Rimu, načrtovanem letu vere, ki bo na pobudo papeža Benedikta XVI. potekalo med 11. oktobrom 2012 in 24. novembrom 2013, ter skrbi za prihodnost Evrope, vidijo potrebo po novi obliki sodelovanja med škofi sosednjih škofij in nujnost dialoga v Cerkvi, z drugače verujočimi ter ljudmi dobre volje. Nadškofa Stres in Mazzocato ter škof Schwarz bodo o predlogih in načrtih razpravljali s pristojnimi službami v svojih škofijah, dokončna odločitev glede prihodnosti srečanj treh dežel pa bo znana na Svetih Višarjah avgusta 2012.
Globoka vernost in zaupanje v Marijino priprošnjo je skupna vsem trem narodom, ki kot sosedje že več kot 1.200 let živijo drug ob drugem. Srečanje treh dežel je edinstvena cerkvena iniciativa v Evropi, ki ima tudi širši kulturni in simbolni pomen. Predstavlja vesoljnost Cerkve, utrjuje vero, krepi zavest družbene odgovornosti, je prostor dialoga in spodbuda za medsebojno sožitje in preseganje jezikovnih, kulturnih, zgodovinskih in političnih danosti.
