Letnar Černič pred volitvami o pravni državi
Slovenija | 05.11.2011, 10:10
Politične stranke in liste pred volitvami v svojih programih poudarjajo, da se bodo med drugim zavzemale tudi za pravno državo. Docenta za pravo človekovih pravic na Fakulteti za državne in evropske študije dr. Jerneja Letnarja Černiča smo zato vprašali, ali ne gre pri nenehnem poudarjanju spoštovanja pravne države za zlorabo tega pojma. Izrazil je presenečenje nad zavzemanjem strank za pravno državo, češ da mora stranka že, ko se odloči kandidirati, spoštovati načelo pravne države.
Načelo pravne države je načelo, ki ga moramo v vsakodnevnem življenju uresničevati vsi, poudarja Letnar Černič. „Tako, da če neka stranka govori, da se bo zavzemala za načelo pravne države, potem je nekaj čudnega pri tem, zato ker se stranka mora že, ko namerava kandidirati, zavzemati in uresničevati načela pravne države.“
Tako po besedah docenta za pravo človekovih pravic pri spoštovanju ustavnih načel in pravnih norm ni razlik. „Ta ustavna načela in pravne norme moramo uresničevati vsi. Se pravi od voznika avtobusa do novinarja, profesorja, do predsednika vlade.“
Načelo pravne države se uresničuje tudi zunaj javne uprave in je tako nekaj kar morajo spoštovati vsi pravni subjekti. To po njegovih besedah pomeni načelo delitve oblasti, nepristranskost in neodvisnost sodstva, vezanost zakonodajne in izvršilne oblasti na ustavo in zakone. Ob tem je navedel primer ustanovitve občine: „Če neka entiteta izpolni pogoje za občino. Torej, če se prebivalci določenega območja odločijo za občino in izpolnjujejo vse zakonske predloge po zakonu o lokalni samoupravi, državni zbor mora ustanoviti občino.“
Pravnik Letnar Černič še opozarja, da je v Sloveniji glede na pretekle dogodke zelo težko določiti mejo med politiko in pravom. „Ta meja je v Sloveniji zelo zamegljena in težko bi jo zarisali. Vsekakor pa je pravni strokovnjak tisti, ki se zgolj strokovno udejstvuje,“ je poudaril. Na vprašanje ali se s političnimi razpravami o delovanju prava ni škodovalo pravnemu sistemu v državi, pa je dejal: „V nekdanjem režimu je bil pravni sistem eden izmed tistih področjih, kjer je nekdanja komunistična partija izvrševala najvišjo moč. Zakaj jo je izvrševala? Zato, ker se lahko preko pravnega sistema kontrolira celotna družba. Od vprašanja ali se bo določenega otroka vzelo v vrtec do tega ali bo nekdo imenovan za sodnika rednega sodišča. Zato je seveda povezanost politike in prava dandanes takšna, kot nebi smela biti.“
Docent za pravo človekovih pravic na Fakulteti za državne in evropske študije Jernej Letnar Černič pa najbolj ni zadovoljen z delovanjem sodnega sistema v minulih treh letih. „Trenutno pred Evropskim sodiščem za človekove pravice čaka 3500 zadev zoper Slovenijo. To je največje število zadev na prebivalca neke države v Svetu Evrope, ki čaka na odločanje.“
Povedal je še, da je evropsko sodišče do zdaj v 240-ih primerih razsodilo v škodo naše države, ker ni spoštovala določenih členov konvencije o človekovih pravicah. Le 15 primerov je naša država rešila, približno 220 pa jih še čaka na izvršitev. „Pravica do poštenega sojenja in sojenja v razumnem roku ni v polni meri spoštovana in trditi drugače, bi bilo zmotno in metanje peska v oči.“
In kaj pričakuje od nove vlade? „Da bo delovala na podlagi ustave, zakonov, nepristransko in objektivno.“
Kdo je Jernej Letnar Černič?
Dr. Jernej Letnar Černič je docent za upravno pravo. Na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani je diplomiral leta 2002. Za diplomsko delo je prejel študentsko Prešernovo nagrado. Magistriral je na inštitutu Raoul Wallenberg za pravo človekovih pravic na Univerzi v Lundu (Švedska) in na Fakulteti za podiplomske evropske in državne študije (Brdo pri Kranju). Doktoriral je v letu 2009 iz prava človekovih pravic in mednarodnega javnega prava na Univerzi v Aberdeenu, Škotska, Združeno kraljestvo. V zadnjih letih je delal na Evropskem univerzitetnem inštitutu, Univerzi New York v Firencah, Mednarodnem kazenskem sodišču, Univerzi v Aberdeenu ter pri Evropskem varuhu človekovih pravic. Njegova področja dela so upravno pravo, pravo človekovih pravic, mednarodno pravo, gospodarsko pravo ter kazensko pravo. Je izvršni urednik revije Dignitas – slovenske revije za človekove pravice.
