Ljubljana, sobota, 20. april 2019, 10:27

Pajdaši

0:00
0:00
Jože Bartolj
Foto © Izidor Šček

"Ta politika res potrebuje nove standarde. Tisti, ki se kitijo, da so jih vzpostavili, so njihovi grobarji."

Morda ste opazili, da se v Sloveniji koalicija v zadnjem času ukvarja samo še s ščitenjem sebe in svojih, medtem ko se ostale (gospodarske, socialne, kulturne...) zadeve odvijajo obstransko. Zaskrbljujoče je, da gre za zavestne kršitve zakonov.

In to je spoznala tudi tujina, ki je pred dnevi ekspresno zamenjala vodstvo slovenske podružnice avstrijske banke, brez sodelovanja s slovenskimi organi. Očitno so presodili, da ne gre zaupati policiji, ki jo vodi žena zelo znanega in vplivnega odvetnika. Bi si Slovenci upali kaj takega narediti na Dunaju ali na podružnici kakšne naše banke drugje po svetu? Je to mednarodna zaušnica naši verodostojnosti?

Slovenija pravna država?

Po mnenju našega premiera ne, saj je v Ameriki doživel foto termin z ameriškim predsednikom Obamo in laskave besede o naši državi. Prav zanimivo bi bilo brati ameriške depeše o tem obisku. Kaj je Pahor obljubil in kaj bo moral izpolniti? Morda nam Wikileaks kdaj postreže z njimi...

Žal državljani naše stvarnosti ne vidimo v tako bleščeči luči kot premier. Tukaj na terenu si resno zastavljamo vprašanje ali je Slovenija sploh še pravna država. O tem, da imamo dve vzporedni državi, eno za privilegirane posameznike, ki zakone interpretirajo in izkoriščajo po svoje, pa se jim zato nič ne zgodi in drugo za navadne državljane, smo že veliko slišali. To se iz meseca v mesec le še stopnjuje in potrjuje. Zato naj se naš premier večkrat ustavi doma na ulicah pri razžaljenih in ponižanih posameznikih na robu preživetja, da jim očisti „kopačke“ in naredi red v tej brozgi!

Primeri nezakonitosti, samovolje, postavljanja nad zakon

V nebo vpijočih primerov, da vse gornje drži, je kar nekaj. Začnimo z arhivi in primerom, ko se državni uradnik zavestno postavi nad zakon in ne dovoli vpogleda v arhivsko gradivo, ker bi lahko škodilo dobremu imenu nekoga, ki je takrat deloval kot »patriot«. Koliko črnila je bilo prelitega in koliko ur izgubljenih, da so odpravili nezakonito stanje. In kako so jo odpravili? Tako, da so spremenili zakon in zaščitili nekaj ali nekoga in ne kot bi morda lahko pričakovali, da bodo uveljavili veljavni zakon.

Spomnimo se afere bulmastifi. Kako se je končala? Je že doživela epilog? Je bil kdo obtožen? Obsojen? Očitno se tam ni dogajalo nič narobe in kužki niso bili zlorabljeni, svojega lastnika pa so raztrgali po pomoti. Kaj hočete, nesreča pač. In to, da popadljivih psov niso usmrtili ampak vrnili lastniku, je pač znamenje delovanja sistema. Prav tako odškodnina mimoidočemu nesrečniku na katerega so se zgoraj omenjeni psi spravili, ki je po vseh letih od napada, še vedno ni dobil izplačane.

Omenimo tudi primer, ko zgodovinar kljub odločbi informacijske pooblaščenke ne dobi podatkov o recenzentih raziskovalnih programov, kar je zahteval od agencije za raziskovalno dejavnost. Nekateri zgodovinarji pa so imeli dostop do arhivov, saj so tako lahko napisali svoje knjige in tudi to pomeni, da so nekateri v tej državi še vedno bolj enaki kot drugi.

Spomnimo se primera celjskega okrožnega sodnika, ki je obtožen korupcije. Parlament o njegovi imuniteti ni uspel odločati pravočasno, nekdo pa si je vzel pravico in prilagodil zakon, da je lahko ostal v priporu… Saj ne da bi imeli kaj proti temu, da koruptivni sodnik ostane za zapahi, ampak od parlamenta bi pa minimalno spoštovanje zakonov, ki so jih mimogrede sami sprejeli, pa le pričakovali. A ker ne gre samo za ta primer, je naše upanje bržčas jalovo...

Nadaljujemo še enkrat s primerom našega parlamenta, ki ima 89 redno zaposlenih poslancev, eden pa je za rešetkami. Ali ne bi po skoraj letu dni morali dobiti nadomestnega poslanca? Ali se sploh zavedamo, da ima koalicija posledično glas več, kot ji je bil podeljen na volitvah? Morda se ravno zato nič ne premakne?

Pred nedavnim je Ustavno sodišče razsodilo v prid ustanovitvi nove občine Ankaran. Kljub tej razsodbi pa poslanci niso dali glasu za njeno ustanovitev! Varuhi zakonitosti, poslanci demokratičnega parlamenta sami ne izvajajo razsodbe ustavnega sodišča? Ali ni to skregano z zdravo pametjo?Ali ni to vztrajanje pri nezakonitem stanju? Ali ni končno to tudi proti volji ljudi, ki so jih izvolili?

Če ukradem vrečko vijakov v Merkurju, pokličejo policijo in me obtožijo kraje. Če kot pisec s svojim pisanjem koga (Bog ne daj ljubljanskega župana) razžalim, me lahko preganja policija in tožilstvo po uradni dolžnosti. Ko pa nekateri direktorji, zaradi svojega slabega ravnanja, pripeljejo podjetje z več sto ali tisoč delavci do propada, zato ne odgovarjajo, ker da za to ni pravnega temelja.

Poziv civilni družbi

Vse to kaže, kako daleč od prava, zakonitosti in pravičnosti smo še... Slovenija je kot velika preproga, kdor le ima nekaj vpliva in interesov, lahko pometa pod njo in prekriva nepravilnosti in nečednosti. Resnične in navidezne. Opisani primeri kažejo, da smo blizu anarhije. Ta politika res potrebuje nove standarde. Tisti, ki se kitijo, da so jih vzpostavili, so njihovi grobarji. Mi pa čakamo in opravljamo za hrbti. Pa kaj nam je? Kdaj bomo rekli, da nam je zadosti? Če politika ne opravlja svojega dela, se mora dvigniti civilna družba. Kakšen nenasilni "Dan jeze" nam ne bi škodil.

Ne spreglejte: