Štefan IskraŠtefan Iskra
Marko ZupanMarko Zupan
Tone GorjupTone Gorjup

Poplave v Brisbanu obšle Slovence

| 14.01.2011, 08:16 Matjaž Merljak

Poplave v Queenslandu v Avstraliji so povzročile veliko škodo in zajele tri četrtine države. Stanje je dramatično, samo v prestolnici Brisbanu je prizadetih več kot 100 tisoč ljudi. Do četrtka so našli že 15 žrtev poplav, 61 so jih pogrešali, več kot 3000 jih biva v zavetiščih, ostali so pri prijateljih in sorodnikih. Slovenske skupnosti poplave niso prizadele, sta povedala Mirko in Anica Cuderman iz Brisbana.

Poplave so se začele pred tremi tedni na poljedelskih predelih, uničile so bogat pridelek žita, ker je bil ravno čas zorenja oz. košnje. Močan dež se je začel pomikati proti centru Queenslanda, proti Rockhamptonu. Že namočena zemlja novo vode ni več sprejela in tako so se začele polniti glavne reke. Večina mest je bila in je še poplavljena, vsako ima svojo zgodbo. Nekatere mesta so bila poplavljena večkrat zaporedoma: zaradi velikega dežja in narasle reke. Posebej hudo sta prizadeta Toowoomba in Lockervalley, kjer je povodenj terjala največ žrtev.

Slovenski skupnosti v Queenslandu je bilo tokrat, hvala Bogu, prizanešeno, saj ne vemo za nobenega, ki bi bil prizadet, razen za Ivana Pišotka, ki je že več tri tedne odrezan od svoje hiše v Duaringi v centralnem Queenslandu. Preko telefona smo bili povezani s tistimi, ki bi morda bili ogroženi. Zaenkrat smo vsi na suhem. Tudi naše društvo Planinka je na hribčku in zato na varnem. Naslednje nedeljo bo zopet srečanja, kjer bomo izvedeli posamezne zgodbe rojakov.

Ivan Pišotek pred poplavljeno cesto
Ivan Pišotek pred poplavljeno cesto © Ivan Pišotka

V tragediji je opaziti tudi pozitivne stvari. Televizijski poročevalci in prizadete osebe, ki spremljajo in čutijo to nesrečo, pogosto omenjajo molitev - moč in potrebo molitve za trpeče žrtve in srečno preživetje. Tega ni bilo opaziti še nikoli prej.

Čedalje bolj ljudje spoznavajo svojo nemoč v tej naravni katastrofi. Druga pozitivna stvar pa je solidarnost ljudi. Prej nepoznani sosedje in tujci si pomagajo med seboj z nesebičnim delom in dobro voljo. Tudi vlada si močno prizadeva in nudi vsestransko pomoč ljudem v stiski.

Voda je začela upadati, v nekaterih mestih so že začeli s čiščenjem. Popravilo škode bo trajale več let, meri pa se v milijardah dolarjev.

Prizadete so tudi domače živali na farmah, ki jih niso mogli pravočasno spraviti na višje kraje. Posebna nadloga pa so kače, ki tudi iščejo varnost. V reki Brisban pa so v teh poplavah opazili tudi morskega psa. Glavno prizadevanje v tej nesreči, pa je predvsem za ohranitev življenje, saj se vse drugo s časom nadomesti.

Dr. Gabriel Kavčič (photo: Rok Mihevc) Dr. Gabriel Kavčič (photo: Rok Mihevc)

Hud cinizem

Predvidoma v prihodnjem tednu bo znano, kdaj bomo odločali o treh posvetovalnih referendumih, med katerimi bo tudi posvetovalni referendum o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja. Moralni ...

Peter Jančič (photo: STA) Peter Jančič (photo: STA)

Natikanje nagobčnika drugače mislečim

Spletni portal tednika Družina poroča, da je raziskovalec spolne vzgoje v šoli ter diplomirani mikrobiolog Tim Prezelj tožil novinarja Roka Blažiča zaradi sklopa objavljenih prispevkov o teoriji ...

Boj s pozebo v nasadih borovnic na ljubljanskem barju (photo: Rok Mihevc) Boj s pozebo v nasadih borovnic na ljubljanskem barju (photo: Rok Mihevc)

Kolikšno škodo je povzročila pozeba?

Po prehodu izrazite hladne fronte pred tednom dni, smo v petek, v nedeljo in včeraj bili priče pozebi. Razmere so se krajevno zelo razlikovale, prav vse sadjarje in kmete pa je strah, da to pomeni ...

Lojze Čemažar (photo: Jože Bartolj) Lojze Čemažar (photo: Jože Bartolj)

Pri svojem delu vedno izpostavi bistveno

Lojze Čemažar je z nami v oddaji Naš gost spregovoril o svoji umetniški poti, pomenu družine, šol, ki so ga oblikovale in se zahvalil za prejeto priznanje sv. Cirila in Metoda.

Skrbno izbirajmo obutev.  (photo: PixaBay) Skrbno izbirajmo obutev.  (photo: PixaBay)

Zakaj je dobro kupovati obutev popoldne?

Vida Ozis je ustanoviteljica blagovne znamke AN.NIKA, je direktorica Centra medicinske pedikure, razvila je medicinsko sponko - vse ostale, ki so prisotne na domačem trgu, so iz uvoza. Večina si ...