Ljubljana, nedelja, 22. oktober 2017, 21:10

Združitev prekmurskih Slovencev z matičnim narodom

Slovenska zastava
Foto © ARO
%s1 / %s2

Pred nami je državni praznik. Jutri bomo obeležili združitev prekmurskih Slovencev z matičnim narodom. Na praznik, ki pa ni dela prost dan, se spominjamo odločitve Pariške mirovne konference, ko je Prekmurje leta 1919 pripadlo Kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev.

Današnja proslava bo bistveno bolj skromna kot prva leta 2006, minila bo tudi brez nagovora katerega od državnih voditeljev, še več, precej okrnjena bo tudi njihova prisotnost. V Črenšovce naj bi šel le predsednik države.

Spomnimo, da se je Prekmurje pred letom 1919 kar 900 let razvijalo v sklopu Ogrske in torej ločeno od preostalega matičnega slovenskega ozemlja, ki je večinsko spadalo pod rimsko cesarstvo. Ločnica med avstrijskim in ogrskim delom pa je ostala tudi po personalni združitvi obeh držav pod Habsburžani. Vendar po razpadu Avstro-Ogrske po prvi svetovni vojni ni niti Pariška konferenca v celoti zaokrožila slovenskega etničnega ozemlja, saj je bila za mejo določena razvodnica med Muro in Dravo, s čimer so pod Madžarsko ostali porabski Slovenci. Prekmurje so jugoslovanske čete brez boja zasedle že 12. avgusta 1919. Pri odločanju, kateri datum naj postane praznik, ki ga v Sloveniji kot državni praznik obeležujemo od leta 2006, pa je prevladal dan, ko je oblast od vojaških oblasti prevzel civilni upravitelj. To se je zgodilo v Beltincih 17. avgusta 1919 na množičnem ljudskem zborovanju.

Na nocojšnji prireditvi, kljub temu, da gre za državni praznik ne bo spregovoril noben državni voditelj. Slavnostni govornik na dvorišču Kleklovega doma v Črenšovcih bo tamkajšnji župan Anton Törnar. Svojo udeležbo pa je vsaj zaenkrat napovedal le predsednik države.

Spomin na prvo proslavo leta 2006

Tako je bila tudi prva proslava leta 2006 v Beltincih, zbrane je nagovoril takratni predsednik vlade Janez Janša, ki je poudaril, da je bila naša bolečina po prvi svetovni vojni zaradi izgub na severu in zahodu tako velika, da pridobitve Prekmurja ni bilo mogoče dojeti in pravilno oceniti. "Vse odtlej je v slovenski politiki čutiti neko posebno zadrego glede Prekmurja, tudi upravičeno slabo vest. Bil je že skrajni čas, da se to stanje preseže in da se združitvi nameni državni praznik," je leta 2006 menil Janša.

Pred prvo uradno državno proslavo ob obletnici združitve Prekmurja z matičnim narodom leta 2006, je v beltinški župniji Sv. Ladislava pred cerkvijo potekala slovesna maša za domovino, ki jo je vodil slovenski kardinal Franc Rode skupaj z drugimi slovenskimi škofi in duhovniki. V svojem nagovoru je takrat dejal, da smo Slovenci lahko kljub nepopolni uresničitvi idealov Zedinjene Slovenije veseli, saj so nekateri narodi na slabšem, zahvala za pridružitev Prekmurcem pa gre po njegovem tudi tamkajšnjim duhovnikom.


Ne spreglejte: