Robert BožičRobert Božič
Marko ZupanMarko Zupan
Petra StoparPetra Stopar
Papež Frančišek pri angelusu (foto: Divisione Produzione Fotografica)
Papež Frančišek pri angelusu | (foto: Divisione Produzione Fotografica)

Papež poziva: "Bratje, ustavite se! Nehajte!"

Novice | 22.10.2023, 16:05 Tone Gorjup

»Ali smemo dajati cesarju davek ali ne?« To vprašanje, ki so ga judovski velikaši postavili Jezusu in je bilo v središču opoldanskega nagovora papeža Frančiška. Sklenil ga je z mislijo, da stvari tega sveta pripadajo cesarju, človek in svet pa Bogu. Po opoldanski molitvi je opozoril na vojne grozote v Sveti deželi in Ukrajini. Prosil je za človekoljubno pomoč prebivalcem Gaze in izpustitev talcev ter spomnil, da bo 27. oktober dan posta in molitve za mir v svetu. Dejal je še, da je vojna, vsaka vojna, poraz in uničenje človeškega bratstva.

Jezus je poznal hudobijo tistih, ki so ga spraševali oziroma skušali pripraviti do tega, da bi nastopil zoper takratno oblast. Prosil je za kovanec in so mu ga dali. Vprašal jih je, čigava je podoba na njem. In ko so odgovorili, da cesarjeva, jim je dejal: »Dajte torej cesarju, kar je cesarjevega, in Bogu, kar je Božjega.« Jezus s temi besedami ne ločuje Cerkve in države, ampak poudarja, da imata vsaka svoje mesto. Ne ločuje zemeljske in duhovne stvarnosti. Narobe je, če razmišljamo, da vera nima nobenega opravka z zemeljskim življenjem.

Skrb za zemeljske stvari je nujna, ne smemo pa pozabiti, da pripadamo Bogu, je dejal papež. Spomnil je na besede svojega predhodnika pokojnega Benedikta XVI.: »Kristjani dajemo cesarju le tisto, kar pripada cesarju, ne pa tisto, kar pripada Bogu!« Stvari, ki so jih izdelale človeške roke, po papeževih besedah pripadajo cesarju, človek in svet kot celota pa pripadata Gospodu. Ob tem se je potrebno vprašati, kam se nagiba vsak izmed nas, kako je z našo identiteto? Papež je vse verne povabil, naj se vprašamo ali pravilo razumemo Jezusovo sporočilo. »Na kovancu je podoba cesarja, a Jezus nas spomi, da je v naše življenje vtisnjena Božja podoba, ki je nič in nihče ne more zakriti. Stvari tega sveta pripadajo cesarju, človek in svet sam pa Bogu: ne pozabimo tega!« Neprestano moramo preverjati, ali pripadamo Gospodu, ali pa se pustimo oblikovati logiki tega sveta, ki postavlja delo, politiko in denar za naše idole, ki jih častimo. Ob koncu je papež Frančišek prosil Sveto Devico, naj nam pomaga prepoznati in spoštovati svoje dostojanstvo in dostojanstvo vsakega človeka.

Vojna, vsaka vojna na svetu, mislim tudi na izmučeno Ukrajino, je poraz. Vojna je vedno poraz, je uničenje človeškega bratstva. Bratje, ustavite se! Nehajte!

Papež Frančišek je znova izrazil svojo skrb in žalost zaradi spopadov v Sveti deželi. Kot je dejal moli, in je blizu vsem ki trpijo, talcem, ranjenim, žrtvam vojne in njihovim družinam. Skrbijo ga humanitarne razmere v Gazi, pa tudi nasilje, ki je v zadnjih dneh prizadelo krščanske kraje. Omenil je napad na anglikansko bolnišnico in grško pravoslavno župnijo. Prosil je za odprtje območja, za humanitarno pomoč in osvoboditev talcev. Po njegovih besedah je vojna poraz in uničenje človeškega bratstva. Spomnil je, da bo v petek, 27. oktobra dan posta, molitve in pokore; zvečer bo v baziliki Sv. Petra molitvena ura za mir v svetu.

Novice
Spominski shod Nove slovenske zaveze leta 2015 na katerem so se spomnili vseh žrtev komunističnega nasilja. (photo: STA) Spominski shod Nove slovenske zaveze leta 2015 na katerem so se spomnili vseh žrtev komunističnega nasilja. (photo: STA)

Začelo se bo z zvonjenjem zvonov po vsej Sloveniji

Na Trgu republike v Ljubljani bo drevi slovesnost v spomin na žrtve komunističnega nasilja. Dogodek, ki bo potekal v duhu lani ukinjenega narodnega dneva spomina, pripravljajo Nova Slovenska ...

Dan spomina na žrtve komunističnega nasilja: Utrinek iz slovesnosti 16.05.2023 (photo: ARO) Dan spomina na žrtve komunističnega nasilja: Utrinek iz slovesnosti 16.05.2023 (photo: ARO)

Dan spomina

Ta četrtek, 16. maja ob 21. uri, na predvečer lani ukinjenega narodnega dneva spomina na žrtve komunističnega nasilja, smo spet povabljeni na slovesnost na Trg republike v Ljubljani. Štiri civilno ...