dr. Jernej Letnar Černič (foto: Primož Lavre / Reporter)
dr. Jernej Letnar Černič | (foto: Primož Lavre / Reporter)

Spoznajte novega gosta oddaje »Spoznanje več, predsodek manj«

Spoznanje več | 17.01.2023, 14:47 Rok Mihevc Alen Salihović

Oddaja »Spoznanje več, predsodek manj«, ki je na sporedu vsak ponedeljek, je med bolj poslušanimi v našem programu. V njej sodelujejo redni sogovorniki z različnih področij in strok. Veseli nas, da se bo s svojimi stališči med pravniki poleg vrhovnih sodnikov Barbare in Jana Zobca ter ustavnega sodnika Dr. Dr. Klemena Jakliča predstavil tudi dr. Jernej Letnar Černič.

DR. JERNEJ LETNAR ČERNIČ

Dr. Jernej Letnar Černič je profesor za pravo človekovih pravic, ustavno pravo in upravno pravo na Evropski pravni fakulteti Nove univerze in na Fakulteti za pravo in poslovne vede pri Katoliškem inštitutu. Na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani je diplomiral leta 2002. Za diplomsko delo je prejel študentsko Prešernovo nagrado.

Doktoriral je v letu 2009 iz prava človekovih pravic in mednarodnega javnega prava na Univerzi v Aberdeenu, Škotska, Združeno kraljestvo.

V zadnjih letih je delal na Evropskem univerzitetnem inštitutu, Univerzi New York v Firencah, Mednarodnem kazenskem sodišču, Univerzi v Aberdeenu ter pri Evropskem varuhu človekovih pravic. Njegova področja dela so pravo človekovih pravic, mednarodno pravo, gospodarsko pravo ter ustavno pravo.

Njegova dela so bila citirana v poročilih Evropskega parlamenta, Sveta Evrope, Združenih narodov ter v akademskih študijah z vseh koncev sveta.

Profesor na Evropski pravni fakulteti Nove univerze Jernej Letnar Černic.
Profesor na Evropski pravni fakulteti Nove univerze Jernej Letnar Černic. © STA / Bor Slana

Dr. Jernej Letnar Černič, lepo pozdravljeni in dobrodošli v našem studiu. Kaj trenutno poučujete, katere predmete in kaj je pri poučevanju najtežje?

Večinoma predavam predmetu s področja javnega prava, se pravi ustavno pravo, človekove pravice, upravno pravo. Vedno pravim, da je poučevanje privilegij, ki ga imamo profesorji, kjer lahko mladim in ne tako mladim, podajamo znanje. Je pa res, da pri teh predmetih, ki jih poučujem, večinoma dajem poudarek na poučevanje vrednot slovenske države, načel slovenske ustavne ureditve, varovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin.

Večinoma dajem poudarek na poučevanje vrednot slovenske države, načel slovenske ustavne ureditve, varovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin.

Včasih se seveda pojavijo izzivi, ko študentom predavam neke visoke ideale, varstva človekovih pravic in delovanje ustavnega reda, ko pa odprejo mobilne telefone in spremljajo, kaj se dogaja v slovenski in evropski ustavni ureditvi, pa lahko vidijo, da ni vse tako kot je v teoriji in v »slonokoščenih stolpih« slovenskih državnih in evropskih institucij. Marsikdaj je tudi zaradi tega težko predavati, ker študentje vidijo, da je resnično življenje drugačno kot sama teorija. Je pa res, da imamo zaradi tega veliko primerov na predavanjih o katerih lahko govorimo.

Omenili ste vrednote. Kako pomembna je ta vzgoja za vrednote?

Vrednote so ključne v vsakokratni demokratični in svobodni družbi. Brez vrednot pade slovenska ustavna demokracija. Vrednote, na katerih temelji slovenska država, so obstajale že pred sprejetjem slovenske Ustave, tudi v nekdanjem nedemokratičnem režimu. Resda niso bile potem udejanjene v praksi in pravnih dokumentih.

Vrednote so ključne v vsakokratni demokratični in svobodni družbi. Brez vrednot pade slovenska ustavna demokracija.

Vrednote so nekaj, kar je zelo pomembno za odločanje potem tudi, ko človek postane javni uslužbenec, odvetnik, sodnica, ... Večinoma se študentje priučijo v sami praksi, je pa res, da želimo na fakulteti dati znanje o tem, da pri pravu odločajo o tem, kaj je prav oz. o tistem, kar ni. To je seveda odvisno od vsakega človeka posebej in tudi pri mladih ljudeh je pomembno, da jim podajamo te vrednote, na katerih temelji slovenska družba. Če vrednote niso varovane, potem se pojavljajo izzivi, ki smo jim vsakodnevno priča v resničnem življenju.

Kako pomembno je pri poučevanju povezovati domače in tuje prakse?

Je zelo pomembno. V slovenski državi, ne glede za katero ideološko opcijo gre, vsi nekako stavijo na mednarodno sodelovanje. Slovenija je ena tistih držav, ki profitira od povezovanja v evropskih in mednarodnih institucijah. Veliko da na spoštovanje vladavine prava v mednarodni skupnosti. Tukaj npr. lahko vidimo zelo podobna stališča prejšnje in zdajšnje vlade glede agresije Rusije na Ukrajino, kjer je eklatantno kršeno načelo vladavine prava in varstvo človekovih pravic.

Je pa res da je slovenski pravni red umeščen v evropski red, tako v pravni red Evropske unije kot Svet Evrope. In sam si pri svojih predmetih prizadevam nekako povezovati prakso Evropskega sodišča za človekove pravice, Sodišča Evropske unije, Ustavnega sodišča, sodišča rednega sodstva ... Mislim, da je pomembno, da je treba pravo učiti v nekakšno sobivanje domačega in mednarodnega pravnega reda.

O ČEM V PRVI ODDAJI?

V prvi oddaji je komentiral zakon o RTV Slovenija, delo ustavnega sodišča, višje plače za sodnike in tudi spregovoril o kršenju človekovih pravic v ruskem napadu na Ukrajino, ob sklepu oddaje pa smo predvajali kratek pogovor z ustavnim sodnikom Dr. Dr. Klemenom Jakličem. Prisluhnite avdio posnetku oddaje.

Spoznanje več
Spominski shod Nove slovenske zaveze leta 2015 na katerem so se spomnili vseh žrtev komunističnega nasilja. (photo: STA) Spominski shod Nove slovenske zaveze leta 2015 na katerem so se spomnili vseh žrtev komunističnega nasilja. (photo: STA)

Začelo se bo z zvonjenjem zvonov po vsej Sloveniji

Na Trgu republike v Ljubljani bo drevi slovesnost v spomin na žrtve komunističnega nasilja. Dogodek, ki bo potekal v duhu lani ukinjenega narodnega dneva spomina, pripravljajo Nova Slovenska ...

Lidija je srečno prispela v Santiago de Compostelo (photo: osebni arhiv) Lidija je srečno prispela v Santiago de Compostelo (photo: osebni arhiv)

Lidiji je uspelo. Tu so zbrani vsi njeni zapisi.

Naši radijski sodelavki Lidiji Zupanič je uspelo, srečno je po skoraj mesecu dni romanja prispela na cilj v Santiago de Compostelo. V 28 dneh je prehodila 840 kilometrov. Na trg pred katedralo je ...

Kruh je dobrina, ki ne sme manjkati na nobeni mizi (photo: dobroteslovenskihkmetij.si) Kruh je dobrina, ki ne sme manjkati na nobeni mizi (photo: dobroteslovenskihkmetij.si)

Začenja se 35. festival Dobrote slovenskih kmetij

S strokovnim posvetom - Slovenska super živila skozi letne čase - se na Ptuju začenja letošnji že 35. festival Dobrote slovenskih kmetij. Tudi letos bo dogajanje zaznamovalo celotno mesto Ptuj, ...