Po napornem tednu v parlamentu gre z veseljem v hlev

Slovenci po svetu | 13.03.2022, 10:16 Matjaž Merljak

Naša tokratna gostja prihaja z avstrijske Koroške. Po zaključenem študiju ni izbrala kariere na Dunaju, ampak se je z možem in enoletnim sinom vrnila v domače okolje, kjer je tudi dobila prave temelje za življenje in začela svojo družbeno angažiranost. Ta jo je pred dobrima dvema letoma spet popeljala v avstrijsko prestolnico.

Olga Voglauer (1980) je koroška Slovenka, poslanka v zveznem parlamentu na Dunaju, predsednica Zelenih na Koroškem in glavna kandidatka stranke na deželnih volitvah naslednje leto, odbornica Karitas ... V prvi vrsti pa žena možu Markusu in mati Nikolaju in Neveni, ki ji je hudo, da ji tako zelo manjka časa za najljubše.

Na domačo bio-kmetijo Pr' Kumru v Bilnjovsu, ki sta jo z možem prevzela leta 2010, se vsak konec tedna rada vrača in opravi dela v hlevu, saj se tako prizemlji. Saj se tudi za kmete delovnik in prosti čas se prepletata, a je delo fizično in praktično; kot političarka pa ima veliko sej, pogovorov, mreženja, delo je, čeprav ima širok in pomemben učinek, bolj teoretično.

Slovenci na Koroškem so dobili to, kar so si pred sodišči izborili, ne to, kar jim je republika podarila.

Po šolanju v domačem kraju je obiskovala slovensko gimnazijo in dvojezično trgovsko akademijo v Celovcu. Tam se je začela tudi družbeno angažirati. Vključila se je v Kmečko-izobraževalno skupnost, v koroško Karitas, bila je občinska odbornica Enotne liste, komentatorka tednika Nedelja ...

Na predčasnih volitvah leta 2019 je bili izvoljena kot poslanka Zelenih v dunajski parlament in tako postala tretja iz vrst slovenske narodne skupnosti po Karlu Smolleju in Angeliki Mlinar v dunajskem parlamentu. Vpeta je tudi v manjšinske agende.

V naslednjem letu bo eno od prednostnih področij posodobitev zakonodaje glede dvojezičnega šolstva in sodstva. Pri vseh prizadevanjih doživlja močno podporo države Slovenije, a dodaja, da bi lahko bili Slovenija in dežela Koroška bolj povezani.

Narodna skupnost je bolj močna, kot se tega zaveda.

Leta 2020, ko je bila stota obletnica koroškega plebiscita, je bilo videti, da je več sožitja med narodoma, da je več spoštovanja, opravičilo zveznega predsednika je bilo v slovenščini. V zadnjem času je na pomembnih položajih na Koroškem kar nekaj Slovencev (celovško-krški škof, župan v Globasnici, podžupan v Celovcu, Skupnost južnokoroških kmetov v predsedstvu kmetijske zbornice). Narodna skupnost je sicer številčno manjša, a močna, bolj močna, kot se tega zaveda, pravi Voglauerjeva. Za krepitev slovenstva so zelo zaslužna kulturna društva v manjših krajih in vaseh.

Slovenstvo pa se krepi tudi v Celovcu. Mohorjeva družba širi svojo izobraževalno dejavnost (nova Slomškova hiša in Forumu Slovenicum), pričakuje, da bo k moči in prepoznavnosti narodne skupnosti prispevala tudi Europeada – nogometno prvenstvo evropskih manjšin.

Dvojezičnost je premalo živa v vsakdanjem življenju.

Olga Voglauer svoje nastope v parlamentu začenja v slovenščini, na spletni strani parlamenta je predstavljena v obeh jezikih, na avstrijskem Koroškem je zanimanje za učenje slovenščine veliko, a dvojezičnosti v vsakdanjem življenju je veliko premalo.

Ne pozabi omeniti, da se je njena mama morala naučiti slovensko, saj se je zavedala, da živi v takem okolju. Prav tako se je moral slovenščine naučiti Olgin mož Markus.

Po njenem so neizkoriščen potencial tudi Slovenci, ki se v zadnjem času priseljujejo na Koroško. Ti bi lahko pripomogli k temu, da bi bila slovenščina lepša, bolj sodobna.

 

Pri krepitvi narodne skupnosti in dvojezičnosti so nekdaj imeli zelo pomembno mesto slovenski duhovniki. Tudi pri naši sogovornici. Od dvojezičnosti v koroški Cerkvi so politika in druge strukture še precej daleč.

Ne pozabi tudi omeniti svoje babice Ana Zablatnik, ki jo je vse življenje spremljala, ji krepila samozavest, bila je zelo verna ženska, tudi upornica, bila je pri partizanih in je znana zgodovino slovenstva povezati, ne deliti na desne in leve.