Umanjkanje ustavnosti
Komentar tedna | 10.12.2021, 14:30 Dr. Jernej Letnar Černič
Smo pred trideseto obletnico sprejetja slovenske ustave. Tik pred praznikom slovenske ustavne demokracije nas je zapustil profesor Lovro Šturm, eden izmed njenih utemeljiteljev in borcev za njeno uveljavitev. Naloga ni bila in še vedno ni najlažja kot kaže vsakodnevno življenje slovenske države.
Lovro Šturm je s pogumnim odločanjem skupaj z nekaterimi kolegi prvega mandata Ustavnega sodišča kirurško opredelil in obsodil sistematične kršitve iz nekdanjega režima. Hkrati je na novo vzpostavil pravno varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Ko ocenjujemo zadnjih trideset let, ne moremo mimo Lovra Šturma, ki je lahko vzor in spodbuda vsakemu mlademu in ne tako mlademu človeku, ki je pokazal, da lahko prav vsakdo izmed nas spremeni družbo in svet na boljše. Izguba Lovra Šturma je zato zelo velika in ga bomo v Sloveniji v naslednjih letih močno pogrešali.
Ustava je v vsaki demokraciji temeljni družbeni dokument, ki ureja delovanje vseh treh vej državne oblasti in državnih nadzorstvenih institucij. Sprejetje slovenske ustave je izjemno simbolično pomemben dogodek. Nikoli prej na ozemlju današnje slovenske države ni bila sprejeta ustava sodobne ustavne demokracije. Že res, da je imela Slovenija že v času nekdanje države lastno, a je bila jugoslovanska država totalitarna, ki je zlorabljala pravo in sistematico kršila človekove pravice.
Ko je France Bučar razglasil sprejetje ustave samostojne in neodvisne slovenske države, se je končalo eno od zadnjih poglavij ustanavljanja slovenske države, ki se je začelo konec osemdesetih. Ustava RS je prvič v zgodovini državnosti slovenskega naroda vzpostavila pravno državo in demokracijo kot temeljni vrednoti slovenske ureditve. Po desetletjih sistematičnega kršenja človekovih pravic je vzpostavila sodobno pravno varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Nova ustava je po grozotah, ki jih je povzročila enotna državna oblast pod vodstvom Komunistične partije, določila, da mora biti oblast razdeljena na tri veje oblasti, izvršno, sodno in zakonodajno. Določila je tudi, da morajo vse tri veje oblasti nadzirati državne nadzorstvene institucije.
Ko po skoraj tridesetih letih od sprejetja slovenske ustave opazujemo njeno delovanje lahko ugotovimo da še danes slovenska ustava ni nekaj samoumevnega. Večina vzpostavljenih formalnih standardov je še vedno le delno prenesena v prakso. Nekateri nosilci javnih funkcij še vedno ne razumejo delitve oblasti. Državne nadzorstvene institucije, ki bi morale biti vzgled vsem ostalim, ne razumejo prav dobro načel ustavne demokracije in vladavine prava. Zanikanje vladavine prava se preslikava v odnose v slovenski družbi, kjer smo še daleč od sobivanja na podlagi medsebojnega spoštovanja. Trideset let po sprejetju ustave slovenski družbi umanjka dejanska ustavnost, ki bo temeljila na vladavina prava in ne na slepi lojalnosti med pripadniki različnih interesnih, političnih in gospodarskih omrežij.
