Aprila več priložnosti za počastitev prostovoljstva

Mladoskop | 10.04.2021, 11:50 Nataša Ličen

Skozi življenje mnogi lažje plujejo zaradi številnih dobrih, empatičnih in srčnih ljudi. Druga sobota v aprilu je letos Dan za spremembe, vseslovenska prostovoljska pobuda, zaradi razmer razpeta vse do konec aprila. Vključeni v celjsko organizacijo so lani na ta dan prebarvali vse klopce v parku. Aktivnosti je veliko. Vsak lahko najde kaj, kjer bi lahko tudi sam kaj prispeval k izboljšanju družbe, odnosov in okolja.

Zaradi prostovoljstva živimo v bolj zdravi družbi
Iz leta v leto je v Sloveniji, sploh med mlajšo populacijo, več prostovoljcev. To je pomembna vrednota. Dejavnosti na tem področju je veliko. Epidemija je ob slabem prinesla tudi pozitivno zavedanje o pomenu prostovoljstva v lokalni skupnosti kot na področjih medgeneracijskega sodelovanja. Prostovoljstvo se razvija v dobro, pozitivno smer.

Prostovoljstvo je že to, ko si vzamemo deset minut časa za pogovor z nekom.

To opažajo tudi preko javnega natečaja za naziv »Naj prostovoljca«, pravi mag. Katja Kolenc iz Celjskega mladinskega centra, kjer bodo letos že šestnajstič organizirali Festival prostovoljstva, preko spleta tokrat, 23. aprila. »Vse več jih je prijavljenih, preko Festivala se jim lahko zahvalimo za njihovo nesebično delovanje«, dodaja Katja. Pogovarjali smo se v »Mladoskopu.«
Veliko je lepih zgodb
»Smo med večjimi centri v Sloveniji, je zelo vitalen, saj je v Celju veliko mladih, to nas spodbuja k iskanju raznolikih dejavnosti in k delovanju tako v lokalnem kot mednarodnem okolju. Mladim želimo omogočiti izkušnje in kompetence. Jim pomagati pri izvedbi tudi njihovih projektov. Veliko stvari se dogaja, se pa veselimo v prihodnje, da bi lahko čim prej izvedli tudi koncertne dejavnosti.«
Dan za spremembe.

»Donirajmo« svoj čas, sposobnosti. Že pozdrav Dober dan ali besedi Hvala lepa, sta del prostovoljstva. Vsako dejanje vpliva na druge, širimo pozitivno miselnost. Tega je že veliko, nikoli pa ga ne more biti preveč.

Kje in komu lahko pomagamo?
»Prostovoljske dejavnosti dobivajo nove in nove vsebine, res pa je, da zaradi epidemije trenutno številne aktivnosti odgovarjajo na potrebe časa, v pomoč pri osamljenosti in pri dostavi ali razvoju dobrin oviranim in starejšim ter tako naprej. Številni ponotranijo in razumejo potrebe po prostovoljstvu, po prostovoljcih ter njihovi vsakodnevni pomoči.«

Najpomembneje je narediti prvi korak, poiskati organizacijo, v kateri se prepoznamo.

»Prostovoljstvo nas osebno nahrani, dajemo svoj čas in pozornost ljudem, ki ju potrebujejo. Prostovoljstvo izhaja iz notranje motivacije, ko posameznik želi prispevati. Tudi zavest, da naredimo nekaj dobrega, je močna spodbuda. Kolikor dajemo, prejmemo tudi sami. Prostovoljstvo ne smemo jemati samoumevno, treba ga je spodbujati in negovati, pravi Katja.

Ali odločujoči naredijo dovolj za obvarovanje šibkejših?
»Družbeni sistem seveda vedno lahko deluje še celoviteje, toda na prostovoljstvo ne smemo gledati kot na nekaj, kar preprečuje nedorasel ali nedorečen sistem. Pa tudi, če je ali bi bil sistem dober in bi imel vse potrebne elemente ter ukrepe, bi prostovoljstvo med ljudmi še vedno živelo. S prostovoljstvom širimo čustveno inteligenco in družba z njim postaja bolj zdrava. Prostovoljstvo pač ne moremo potisniti v kalup. Saj prostovoljstvo izhaja iz duhovne hrane, tako s strani prejemnikov kot prostovoljcev.«