Veliko mitov in neresnic o alkoholu je močno ukoreninjenih v našo družbo

Mladoskop | 11.03.2021, 09:53 Nataša Ličen

Miti, neresnice, tudi laži o alkoholu. Z veliko trpljenja, tudi prikritega, se sooča naša družba. Posledično ob nekom ali zaradi nekoga, ki pije, ki je zasvojen z alkoholom, morda že bolezensko alkoholih, trpi veliko posameznikov. Po nekaterih podatkih neposredno ali posredno v Sloveniji vsak dan izgubimo življenji zaradi posledic zlorab alkohola. Da psihičnega, duševnega trpljenja in vseh pridruženih tegob, stisk in travm sploh ne omenjamo.

Neresnicam ali polresnicam smo namenili postni Mladoskop. K pogovoru smo povabili Andrejo Verovšek, ki pri Karitas koordinira postno akcijo »40 dni brez alkohola«.

Moj oče ali moja mama pije, kaj lahko naredim in pomagam. Kje je moja odgovornost? Pretresljivo je, kako mladi čutijo veliko skrb za svoja starša, biti bi moralo pa ravno obratno.

Andreja Verovšek je tudi moderatorka na forumu »Zasvojenost in pomoč« na Med.over.net: »Forum obišče veliko mladih. Odgovorni so in zavedajo se resnosti razmer. Včasih si rečem, bolj so pametni od nas starejših, kot bi bolj vedeli, kaj je prav in kaj ne. Morda imamo starejši, v mislih imam odrasle od 40-tih let naprej, zaradi izkušenj že bolj zakoreninjena stališča, ki jih težje spremenimo. Mladi pa so še dokaj neobremenjeni, nimajo zapečatenih vzorcev in so odprti novemu.«
Težava je kompleksna
»Vsako potovanje se začne z radovednostjo. Želela sem vedeti, kaj je v ozadju, zakaj je to tako? Nisem pristala na odgovor, tako pač je. Znanja in teorije, tudi dokazi, se spreminjajo. Alkohol je splošno sprejet v družbi. O njem ne razmišljamo in ne govorimo, je del našega vsakdana. Toda, v evropskih državah se skoraj vsi soočamo s posledicami pretiranega pitja alkohola. Zato je treba govoriti in se pogovarjati.«

Izrednega pomena je, v kakšnem okolju živimo. Mnogo vzorcev se prenaša iz bližnjega stika z nekom na povsem nezavedni ravni. Številni eno govorimo, drugo delamo.

Kozarec rdečega vina ob hrani koristi?
»Vse več dokazov je, da to ne drži. Dobrobit, ki ga morda dobimo v kozarcu rdečega vina, lahko z lahkoto nadomestimo z drugimi živili ali tekočino, brez tveganja za telo. Alkohol je strup. Dobesedno. Ko organizem presnavlja alkohol, so vse ostale funkcije okrnjene, zato je bolje za svoje zdravje narediti kaj drugega, kot popiti kozarec vina. Potrebna je zmernost. Naš namen ni preprečevati ali prepovedovati uživanje, le vprašati se moramo po svoji meri, je res treba piti vsak dan, ob vsaki priložnosti? Pitje ni izgovor.«
S prodajo alkohola zberemo visoko vsoto?
»103 milijone eur prihodkov je lansko leto prinesla pridelava, prodaja, toda stroški zdravljenja, izgubljenih življenj, bolniških, pa so več kot še enkrat višji, 282 milijonov eur. Pa pri tem govorimo le o denarju, ne o vsem trpljenju, ki je za tem.«

Skrb za lastno telo nam le-to z veliko mero vrača. Če iščemo odgovore v omami, jih ne bomo našli. Iščemo srečo in veselje, a se nam ob pretiranem popivanju vse bolj oddaljujeta.

Alkohol sprošča? Alkohol je strup. Vedno oslabi imunski sistem.
»Ko v družbi pride do pretiranega pitja, je zelo pomembno, da vsaj nekdo ohrani trezno glavo. Ne vem, ali se zaradi pretiranega pitja res sprostimo ali le popustijo zavore? Velikokrat se ob posledicah potem soočamo s sramom, ker se niti ne spominjamo, kaj smo delali ali govorili. Tudi fizično je počutje po pretiranem popivanju slabo, ker je telo zastrupljeno z alkoholom.«
Posledice ob opitosti so na bistrost velike
»S ponavljanjem pretiranega pitja lahko pride do nepopravljivih posledic, ne razvijejo se vsi potenciali. Včasih le z enim pretiravanjem lahko povzročimo hudo zastrupitev. Možgani se razvijajo in jih prizadenemo s tovrstnimi strupi. Alkohol zavira razvoj možganov in zaradi popivanja lahko utrpimo trajne poškodbe.«