p. Andraž Arko | (foto: osebni arhiv)
P. Andraž Arko: Biti kot Marija!
Duhovnost | 26.03.2020, 10:52 Marjan Bunič
V času pandemije novega koronavirusa vsako popoldne med 16.00 in 17.00 objavimo razmišljanje enega od slovenskih duhovnikov. Včeraj, na matrinski dan, nas je nagovoril p. Andraž Arko, danes se bo iz Bruslja oglasil dr. Zvone Štrubelj. Rubriko pripravlja in ureja Marjan Bunič.
Danes je lep dan! Danes je vaš dan, naše drage mame! Danes je zelo poseben dan tudi zato, ker prvič obhajamo materinski dan, ko ne moremo prinesti šopka, objeti in se zahvaliti mami – ker zaradi karantene tega preprosto ne moremo in ne smemo. Ampak to ne pomeni, da je voščilo kaj manj od srca – mogoče celo še bolj. Prav tako ne pomeni, da je zaradi karantenske oddaljenosti oddaljeno tudi srce – mislim, da je v povezanosti s Svetim Duhom lahko celo bližje in globlje. Zato mame, hvala vam iz srca – zato, da ste podarile življenje. Ne samo življenje, ampak tudi vero – torej večno življenje. Hvala.
Bom odprt za Boga? Ali bom odprt zase, za svoj ego ali za koga drugega? Sem pripravljen prisluhniti glasu Svetega Duha, ki me v tišini ali globini srca nagovarja? Ali raje prisluhnem različnim prišepetovalcem? Se zmorem predati Bogu?
To nam je bilo podarjeno. Na vsakem izmed nas pa je, kako to živimo. Življenje po veri, namreč. Življenje v Svetem Duhu. Življenje, kakor ga je živela Marija, Božja mati. Seveda ne mislim, da bi jo kakorkoli kopirali – to ni mogoče in je tudi nespametno. Toda sprejeti povabilo, da živim kot Marija, pomeni, da skušam vstopiti v držo, ki jo je imela ona v odnosu do Boga. Držo odprtosti, držo poslušnosti, držo predanosti, držo globokega zaupanja. Vse to lahko zveni sladkobno ali pa tako visoko, da je normalnemu smrtniku pač nedosegljivo. Ampak to dejansko ne drži. Gre za preprosto življenjsko odločitev: Bom odprt za Boga? Ali bom odprt za zase, za svoj ego, ali za koga drugega? Sem pripravljen prisluhniti glasu Svetega Duha, ki me v tišini ali globini srca nagovarja? Ali raje prisluhnem različnim prišepetovalcem? Se zmorem predati se Bogu? Ali mi je preprosto lažje, da se pač predajam temu in onemu, kamor me pač valovi življenja zanašajo? In slednjič: Ali svoje zaupanje resnično polagam v Boga? Ali ga polagam v človeka, mogoče takšnega ali drugačnega kvazi odrešenika? Ali pa je moje zaupanje trdnejše, ker imam vse skupaj dobro zavarovano pri tej ali oni zavarovalnici? Biti v Marijini drži pomeni, biti v življenju resnično odprt za Boga, se mu predajati, mu zaupati in slediti navdihom Svetega Duha.
Še več: povabljeni smo, da je vsak od nas na svoj, sebi lasten način – Marija. Vem, verjetno zveni malo čudno, ampak je res. Bistvo današnjega praznika Gospodovega oznanjenja Mariji je prav v tem. Bog Mariji razodene svojo voljo in Marija je v takšni meri odprta zanjo, da v njej zaživi v vsej polnosti. Še več: da Bog v njej zaživi v vsej polnosti in prav v njej postane človek – eden izmed nas. Biti kot Marija za vsakega od nas pomeni, da sem odprt za navdihe Svetega Duha in ne, da vedno tiščim samo svoj prav, svojo pamet in svojo voljo. Da sem torej odprt za Božjo voljo. Potem lahko navdih Svetega Duha v meni spočne nekaj lepega. Pomeni, da slednjič v ta svet prinašam – ne svoje, svoj prav in svoj ego, ampak Gospoda, njegovo bližino, njegove dotike, njegovo ljubezen. In to v najbolj konkretnih dejanjih. Biti kot Marija pomeni torej, da sem odprt za Svetega Duha in da v ta svet, v konkretnih situacijah in s konkretnimi dejanji ljubezni rojevam Kristusa. »Po tem bodo vsi spoznali, da ste moji učenci, če boste med seboj imeli ljubezen.« Brez velikega filozofiranja in pametovanja, konkretno: možu ali ženi, mami ali očetu, bratu ali sestri, prijatelju ali sosedu – komurkoli, da je le konkretno in iz ljubezni. Vsem mamam, ki veste, kaj konkretno pomeni roditi, pa tudi vsem nam ostalim želim ob današnjem prazniku, da bi bili vsak na svoj način Marija in bi temu svetu, v konkretnih dejanjih rojevali, torej prinašali našega Gospoda Jezusa Kristusa.
Prisluhnite še:
