Maja MorelaMaja Morela
Jakob ČukJakob Čuk
Alen SalihovićAlen Salihović
Pogreb msgr. Franca Boleta (foto: Benjamin Pezdir)
Pogreb msgr. Franca Boleta | (foto: Benjamin Pezdir)

FOTO: Pogrebno slovo msgr. Franca Boleta: Motor, pisalni stroj in dober tranzistor

| 22.02.2020, 06:56 Petra Stopar Rok Mihevc

V stolnici Marijinega vnebovzetja v Kopru smo k večnemu počitku pospremili ustanovitelja revije in založbe Ognjišče ter Radia Ognjišče, msgr. Franca Boleta. V 88. letu starosti je v Gospodu zaspal minuli torek.

V napolnjeni stolni cerkvi je koprski škof Jurij Bizjak vsem sodelavcem, podpornikom in prijateljem očeta Franca izrazil iskreno sočutje in globoko sožalje. Po škofovem prepričanju je bil oče Franc svojimi mnogimi talenti in s svojim privlačnim značajem, ki ga je sprejel in gojil, pravi osvajalec človeških duš in ugrabitelj ljudskih src. Poslanstvo in življenjsko delo msgr. Franca Boleta je škof označil kot trojno oznanjevanje: »S pisano in tiskano besedo, z govorjeno in živo besedo, z dejavno in uresničeno besedo!«

Škof Jurij Bizjak
Škof Jurij Bizjak © Benjamin Pezdir

Iz vsega svojega srca je ljubil Ognjišče in Škofijo, še posebej pa obe skupnosti na Ognjišču in na Škofiji v Kopru. »Večkrat je verjetno malo za šalo, malo zares, rad dejal, da ga 'nije majka rodila, ki bi njega spravil iz njegove hiše,' ki jo je s tolikšno ljubeznijo prislonil na škofijo in v njej prebival in ustvarjal. In takšen svoj načrt je tudi uresničil: Ko je uvidel, da ga moči zapuščajo in da obe hiši skupaj ne bosta več v stanju, da bi zanj ustrezno poskrbeli, se je rajši kot na katero koli drugo vmesno postajo, odpeljal naravnost na zadnjo in končno postajo, v nebeško prestolnico Jeruzalem, v prestolnico nebeškega miru in zdaj nas vse veselo gleda dol z balkona Očetove hiše.«

Naj počiva v miru, naj se spočije od svojega truda in naj gredo z njim vsa njegova dobra dela, je sklenil škof Bizjak svoj nagovor. Tudi zahvale so bile priložnost za spomin na ta dobra dela, od ustanovitve Ognjišča do romanj bolnikov na Brezje in Slovenske karitas. »Oče Franc, hvala, bohlonej, v imenu vseh nas, sodelavk in sodelavc Karitas, posebej pa hvala v imenu vseh ljudi v stiski, vseh, ki potrebujejo pomoč. Bog vam povrni in mirna slovenska zemlja,« je v imenu sodelavcev Slovenske karitas povedal njen generalni tajnik Cveto Uršič. Kot je v življenjepisu zapisal Božo Rustja, si je oče Franc še kot bogoslovec predstavljal, da bo »župnik na eni župniji« in da bi bil srečen, če bi imel »motor, pisalni stroj in dober tranzistor«.

Cveto Uršič
Cveto Uršič © Benjamin Pezdir

Direktor Ognjišča Miha Turk se mu je zahvalil, da je te sanje kmalu spremenil: »Motor si kmalu nadomestil z avtomobilom, ki pa je bil le orodje, da si z kot duhovnik lahko prišel do ljudi, jim pomagal, lajšal njihove stiske in jim oznanjal in prinašal Odrešenika Jezusa Kristusa! Pisalni stroj si nadomestil z založbo, ki je s 645 izdajami mesečnika in številnimi knjigami pomagala in pomaga generacijam v njihovi človeški in duhovni rasti in dozorevanju! In tranzistor si nadomestil z radijsko postajo, ki po svojih valovih v slovenske domove, v domovini in po svetu, tudi starejšim in osamljenim, prinaša toplo slovensko besedo, besede spodbude, besede o Bogu in Božjo Besedo in tolažbo!«

Miha Turk
Miha Turk © Benjamin Pezdir

Živeli smo skupaj, skoraj kot družina, je še dodal Miha Turk. Tako kot v vsaki človeški družini, pa je človek priča vsemu. Zato ob sklepu prošnja za odpuščanje in iskreno priznanje ... »Smo te pa imeli radi in vemo, da si nas tudi ti imel rad, in kar je največ: sprejemal si nas take, kakršni smo. Hvala!« Zahvala pa v imenu revije in radia Ognjišče velja tudi vsem, ki ste se v teh dneh spomnili očeta Franca Boleta, izrazili sožalje in vsem, ki ste se udeležili slovesa.

Pogrebno slovo
Pogrebno slovo © Benjamin Pezdir

Radijski sodelavci pojejo ob grobu
Radijski sodelavci pojejo ob grobu © Benjamin Pezdir

Pogrebni nagovor škofa Jurija Bizjaka

Dragi bratje škofje, duhovniki in diakoni, redovniki in redovnice, bratje in sestre verniki, prisrčno pozdravljeni vsi zbrani tu v koprski stolnici in vsi, ki naše sveto opravilo spremljate po valovih Radia Ognjišče: Milost vam in mir!
Naš brat Franc je dopolnil svoje dni in gospodar življenja ga je poklical k sebi v večno domovino. Zbrali smo se, da zanj darujemo sveto mašo in zanj molimo, da se od njega poslovimo in njegovo telo položimo k večnemu počitku.
Gospe Lei, sestri pokojnega Franca, in vsem njegovim sorodnikom, vsem njegovim sodelavcem in podpornikom, njegovim prijateljem in spremljevalcem izražam ob njegovem odhodu iskreno sočutje in globoko sožalje. Brez dvoma lahko rečemo, da je svojimi mnogimi talenti in s svojim privlačnim značajem, ki ga je sprejel in gojil, bil pravi osvajalec človeških duš in ugrabitelj ljudskih src!
'Kakor sonce vzide na enem koncu neba in na njegovem drugem koncu spet zaide in se pred njegovim žarom nič ne more skriti' (Ps 19,7), tako je v veličastnem loku pretekel svojo življenjsko pot tudi naš oče Franc in tudi pred njegovim žarom se na svetu nič ni moglo skriti: Tudi njegovo sonce je vzhajalo nad hudobnimi in dobrimi, nad pravičnimi in krivičnimi (Mt 5,45).

Njegovo poslanstvo in njegovo življenjsko delo lahko na kratko označimo kot trojno oznanjevanje: s pisano in tiskano besedo, z govorjeno in živo besedo, z dejavno in uresničeno besedo!
S pisano in tiskano besedo: Slavni Gutenberg je leta 1451 predstavil prvi poskus tiskanja Svetega pisma z besedami: 'Bog trpi, ker je velika množica tistih, ki se jih sveta Beseda ne more dotakniti. Resnica je vklenjena v majhno število rokopisov, ki zaklepajo zaklade. Prelomimo pečat, ki jih veže, dajmo krila resnici!' Nekaj podobnega je sredi šestdesetih let prejšnjega stoletja začutil oče Franc in skupaj z očetom Bojanom in očetom Silvestrom ter drugimi sodelavci sklenil: Prelomimo pečat zatrtosti in utesnjenosti in dajmo krila resnici! Dajmo krila župnijskim oznanilom in župnijskim domačim ognjiščem, dajmo krila mladini in mladinskim skupinam, dajmo krila veroučnim skupinam in počitniškim pohodnikom in kopalcem. Duh, ki veje, kjer hoče, naj razpiha vonjave Cerkve in cerkvenega življenja, naj preplavi srca mladih in odraslih, naj odpihne strah in zagrenjenost, in naj kot bližajoči se silni vihar novih binkošti napolni vso deželo in vsa njena srca! In nastalo je najprej Farno Ognjišče, ki je hitro preraslo v mladinsko Revijo Ognjišče in končno v Založbo Ognjišče. Pisatelji in pesniki in prevajalci in uredniki so se vrgli na delo in število pisnega gradiva je raslo kot gobe po dežju in naklade in zbirke so hitro začele presegati vsa pričakovanja in vsa načrtovanja. Tudi o očetu Francu bi lahko rekli, kakor pravi evangelist: 'Ko bi se vse to popisalo vsako posebej, mislim, da bi ves svet ne obsegel knjig, ki bi jih bilo treba napisati!' (Jn 21,25).

Z govorjeno in živo besedo: Tako govori psalmist Asaf: 'Poslušaj, moje ljudstvo, moj nauk, nagnite svoja ušesa k besedam mojih ust! Odprl bom svoja usta za modre izreke, oznanil bom skrivnosti starodavnih časov!' (Ps 78,1-2). Tudi naš oče Franc je sredi devetdesetih let prejšnjega stoletja odprl svoja usta in začel oznanjati skrivnosti starodavnih časov. Spomnil se je, da v veroizpovedi molimo, kako Sveti Duh ni pisal, ampak je govoril po prerokih, in je ustanovil Radio Ognjišče. Poučen o nebeškem kraljestvu je res bil podoben tudi hišnemu gospodarju, ki prinaša iz svojega zaklada novo in staro' (Mt 13,52), novi Radio je pa s svojo bližino in svežino hitro osvojil srca poslušalcev in v njihova domovanja prinašal prijeten vonj svojih oddaj. Drugi vatikanski koncil nam naroča, naj skrbimo, da bomo kvas sveta in kot kristjani navzoči v vseh zemeljskih stvarnostih in dejavnostih. Radio Ognjišče je vsa leta svojega obstoja in delovanja takšen kvas v naši družbi. S celotnim svojim sporedom, s svojim odnosom do poslušalcev in do sveta, do države in do Cerkve, do človeških in krščanskih vrednot, ki jih brani, z glasbo, ki jo predvaja, s pogovori, ki jih pripravlja, s prenašanjem obredov in različnih verskih in drugih prireditev, z ocenami in presojami, ki jih izraža, je sol in kvas v Cerkvi in v družbi na Slovenskem.

Z dejavno in uresničeno besedo: V govoru na gori nam Gospod naroča: 'Tako naj sveti vaša luč pred ljudmi, da bodo videli vaša dobra dela in slavili vašega Očeta, ki je v nebesih!' (Mt 5,16). To naročilo je pravilno razumel in ga vzel zares tudi naš oče Franc: Septembra leta 1967 je v Reviji Ognjišče začel z dobrodelno rubriko Predal dobrote, ki je želela pomagati ljudem v vseh različnih stiskah, in se je hitro razrasla in obogatila še pod drugimi nazivi ter se ob osamosvojitvi preimenovala v Slovensko Karitas in oče Franc je bil imenovan za njenega prvega direktorja. Med najbolj znane karitativne dejavnosti spada tudi njegova skrb za invalide in bolnike, ki jih je obiskoval in jih predstavljal v reviji Ognjišče. Leta 1969 je organiziral prvo romanje bolnikov in invalidov ter ostarelih na Brezje, ki je z leti prešlo v nacionalno romanje bolnikov in invalidov. Prav tako je vsem znana njegova velika ljubezen do misijonarjev in njegova stalna skrb zanje v njihovih potrebah in preizkušnjah.

Iz vsega svojega srca je ljubil Ognjišče in Škofijo, še posebej pa obe skupnosti na Ognjišču in na Škofiji v Kopru. Večkrat je verjetno malo za šalo, malo zares, rad dejal, da ga 'nije majka rodila, ki bi njega spravil iz njegove hiše,' ki jo je s tolikšno ljubeznijo prislonil na škofijo in v njej prebival in ustvarjal. In takšen svoj načrt je tudi uresničil: Ko je uvidel, da ga moči zapuščajo in da obe hiši skupaj ne bosta več v stanju, da bi zanj ustrezno poskrbeli, se je rajši kot na katero koli drugo vmesno postajo, odpeljal naravnost na zadnjo in končno postajo, v nebeško prestolnico Jeruzalem, v prestolnico nebeškega miru in zdaj nas vse veselo gleda dol z balkona Očetove hiše: Naj počiva v miru in naj se spočije od svojega truda in naj gredo z njim vsa njegova dobra dela! (Raz 14,13). Amen.

Nagovor Mihe Turka

Dragi oče Franc!

V imenu vseh, ki smo te poznali in srečavali, v imenu sorodnikov
in posebej v imenu vseh nas tvojih sodelavcev na Ognjišču in Radiu Ognjišče,
bi se ti radi zahvalili za vse dobro, kar si storil za nas, nam osebno, pa tudi za Cerkev na Slovenskem in slovenski narod!

Hvala, da si svoje sanje: »en motor, pisalni stroj in dober tranzistor« kmalu spremenil:
- motor si kmalu nadomestil z avtomobilom, ki pa je bil le orodje, da si z kot duhovnik lahko prišel do ljudi, jim pomagal, lajšal njihove stiske in jim oznanjal in prinašal Odrešenika Jezusa Kristusa!
- pisalni stroj si nadomestil z založbo, ki je s 645 izdajami mesečnika in številnimi knjigami pomagala in pomaga generacijam v njihovi človeški in duhovni rasti in dozorevanju!
- in tranzistor si nadomestil z radijsko postajo, ki po svojih valovih v slovenske domove,
v domovini in po svetu, tudi starejšim in osamljenim,
prinaša toplo slovensko besedo, besede spodbude, besede o Bogu in Božjo Besedo in tolažbo!

Oče Franc, v imenu nas vseh, tvojih najožjih sodelavcev, s katerimi si se vsak dan srečeval, in mojem osebnem imenu ...
Živeli smo skupaj, skoraj kot družina. In kot v vsaki človeški družini, je bilo vsega; veliko lepega, veselja, heca in smeha, pa kdaj tudi kakšna trpka beseda, kakšno dejanje za katerega nam je žal. Karkoli je bilo narobe, prosim odpuščanja!
Smo te pa imeli radi
in vemo, da si nas tudi ti imel rad, in kar je največ:
sprejemal si nas take, kakršni smo. Hvala!

Hvala vsem, ki ste se v teh dneh spomnili očeta Franca, ki ste izrazili sožalje in ki ste se danes udeležili slovesa!


Spominski shod Nove slovenske zaveze leta 2015 na katerem so se spomnili vseh žrtev komunističnega nasilja. (photo: STA) Spominski shod Nove slovenske zaveze leta 2015 na katerem so se spomnili vseh žrtev komunističnega nasilja. (photo: STA)

Začelo se bo z zvonjenjem zvonov po vsej Sloveniji

Na Trgu republike v Ljubljani bo drevi slovesnost v spomin na žrtve komunističnega nasilja. Dogodek, ki bo potekal v duhu lani ukinjenega narodnega dneva spomina, pripravljajo Nova Slovenska ...

Lidija je srečno prispela v Santiago de Compostelo (photo: osebni arhiv) Lidija je srečno prispela v Santiago de Compostelo (photo: osebni arhiv)

Lidiji je uspelo. Tu so zbrani vsi njeni zapisi.

Naši radijski sodelavki Lidiji Zupanič je uspelo, srečno je po skoraj mesecu dni romanja prispela na cilj v Santiago de Compostelo. V 28 dneh je prehodila 840 kilometrov. Na trg pred katedralo je ...

Kruh je dobrina, ki ne sme manjkati na nobeni mizi (photo: dobroteslovenskihkmetij.si) Kruh je dobrina, ki ne sme manjkati na nobeni mizi (photo: dobroteslovenskihkmetij.si)

Začenja se 35. festival Dobrote slovenskih kmetij

S strokovnim posvetom - Slovenska super živila skozi letne čase - se na Ptuju začenja letošnji že 35. festival Dobrote slovenskih kmetij. Tudi letos bo dogajanje zaznamovalo celotno mesto Ptuj, ...