AVDIO: Ustavni sodnik Jaklič o ideologijah in človekovih pravicah

Slovenija | 18.09.2019, 12:02

Kastni sistemi, podrejanja, poroke z mladoletnimi in zakrivanje žensk so mejni primeri, ki pa so, če v družbi množično prevladajo, nezdružljivi z demokracijo. To je nekaj, kar bi demokracijo, če bi jo preplavilo, nažrlo, je v pogovoru za Radio Ognjišče dejal ustavni sodnik ddr. Klemen Jaklič. V oddaji Spoznanje več, predsodek manj je spregovoril tudi o človekovih pravicah.

Če odločaš »ad hoc«, lahko hitro narediš napako, ker te lahko ideologija zapelje v smer rezultata, je na vprašanje ali obstajajo »slabe« in »dobre« ideologije uvodoma dejal Jaklič. To pomeni, da se sodnik pri odločanju ne sme opirati na lastne interese. »Ne boš pa odločal na podlagi logično konsistentne koherentne doktrine enakih primerov. Enako v vseh enakih primerih, ne glede na to kdo je stranka, in ne glede na to, kaj to praktično pomeni za neke politične in druge interese v družbi.«

V svobodni demokratični družbi je tako po besedah sogovornika nujno potrebno potegniti mejo med eno in drugo ideologijo. V nadaljevanju nismo mogli mimo neizpolnjenih odločb ustavnega sodišča. Po besedah predsednika ustavnega sodišča Rajka Kneza jih v Sloveniji trenutno ostaja še deset, ki čakajo na uresničitev. »Tukaj je enotno stališče sodnikov in sodnic in ustavnopravne stroke, da je to nekaj, kar nam vsem škodi, tako naši demokraciji, državi kot vladavini prava.«

Jaklič je odgovarjal na vprašanja poslušalcev ter se ustavil pri področju človekovih pravic. Trdi, da mora imeti sodnik pri njihovem spoštovanju trdno hrbtenico in se ne sme obračati po vetru. »Prva primarna odgovornost pravnika, še posebej tistega, ki se na akademskem nivoju ukvarja s človekovimi pravicami, je, da ne spi samo med knjigami, v kabinetu, ampak se postavi za »prav« tudi takrat, kadar misli, da je šlo za kršitev človekovih pravic, in da povzdigne svoj glas.«

Ob sklepu nas je zanimal njegov komentar na pobudo predsednice Evropske komisije Ursule von der Leyen o komisarju »za zaščito našega evropskega načina življenja«. Dejal je, da obstajajo demokratični minimumi skupnega življenja v Evropi, ki demokracijo zagotavljajo in so predpogoj demokratične vladavine kot take. »Preko meja demokracije demokracija ne more. So oblike življenja in bivanja, ki so nezdružljive z jedrom enakega spoštovanja, z jedrom »ena oseba en glas«, z demokratičnimi vrlinami in druge, ki so tem nasprotne.«

Pri tem je omenil mejne primere, kot so kastni sistemi, podrejanja, poroke z mladoletnimi, zakrivanje žensk in podobno. »To so mejni primeri (obstajajo pa tudi primeri, ki so očitno nezdružljivi z demokratično obliko vladavine). To je nekaj, kar bi demokracijo nažrlo, če bi jo preplavilo.«