Dr. Klaudija Sedar ob praznovanju priključitve Prekmurja: Če ni jezika, tudi naroda ni

| 16.08.2019, 10:09

Jezik je ključen za obstoj naroda, kateregakoli, saj je gradnik nacionalne identitete, zavesti. Tako je v pogovoru za Radio Ognjišče pred praznovanjem 100-letnice združitve Prekmurja z matičnim narodom povedala latinistka in jezikoslovka dr. Klaudija Sedar.

Klaudija Sedar, ki preučuje kulturnozgodovinsko izročilo Prekmurja, je uvodoma dejala, da je jezik pokazatelj jezikovne kulture nekega naroda. Je tudi duša naroda, njegove zgodovine, tradicije, kulture, vere in običajev. Je pokazatelj domoljubnosti. "Če ni jezika, tudi naroda ni. In fantastičen primer ter pokazatelj, da se je prav zaradi jezika ohranilo slovenstvo v nekdanjem najzahodnejšem delu Ogrske monarhije, je Prekmurje. Tukaj so številni rodovi, navkljub zgodovinskim okoliščinam, asimilaciji in raznim drugim pritiskom, skozi stoletja ohranjali slovensko besedo kot prekmurski jezik."

Vpis prekmurskega jezika v register nesnovne kulturne dediščine je po besedah sogovornice še dodatna spodbuda, da se jezik v vsej pestrosti ohranja naprej. "Kajti ta dediščina, izročilo, to je prenešeno iz roda v rod in je tudi svojevrsten simbol Prekmurja, pokazatelj kulturne raznolikosti in navsezadnje opomin na svojevrsten čudež."

Na vprašanje, v čem vidi veličino praznika združitve Prekmurja z matičnim narodom, je dejala, da če Prekmurci ne bi imeli jezika, narodne zavesti in identitete, delegati na pariški mirovni konferenci zagotovo ne bi prisluhnili argumentom dr. Matija Slaviča in drugih, ki so utemeljevali, da v Prekmurju živijo Slovenci. "Tudi s temi temelji naloga ni bila lahka. Ne doma, kjer so si zavedni Prekmurci na vso moč prizadevali, da se združijo z ostalimi Slovenci in priključijo tedanji Kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev. V Parizu je Slavič pripravil zelo podrobno in povedno gradivo, ki je dokazovalo slovenstvo. Boj je bil težak, a bil je izbojevan. Bilo pa je potrebno veliko poguma, iznajdljivosti in znanja. Zdi se mi, da je ta pridobitev Sloveniji premalo v zavesti. Tudi glede praznika je še vedno prisotno, da je to le praznik Prekmurcev."

Klaudija Sedar je prepričana, da bi o tej zgodovini morali govoriti več in pa pogosteje. "Res da se v zadnjih letih, zlasti pa v letošnjem, ko mineva stoletje od te zgodovinske prelomnice, govori veliko več. Se doživlja Prekmurje, se spoznavajo in odkrivajo skriti kotički in približuje preteklost pokrajine. A nekje globoko je prisotno, da bo po tej trenutni evforiji, morda povsem nehote in nenamerno, reka Mura delovala bolj v ločevalni, kot pa v povezovalni vlogi. Mislim pa, da je vendarle že čas, da se začnemo vsi Slovenci zavedati, da je Prekmurje pomemben del slovenske zgodovine, in kot takega bi ga morali še bolj negovati in biti ponosni na to in ga deliti z drugimi. Kajti svojo zgodovino mora poznati vsak narod in slovenska zgodovina je zgodovina vseh Slovencev, torej tudi prekmurskih," je povedala za Radio Ognjišče.