Vprašal sem jo: Kdo vse bi prišel na tvoj pogreb?

Oddaje | 15.02.2019, 14:50 Rok Mihevc

Vprašanje evtanazije vedno bolj vzbuja interes javnosti in polni medijski prostor. Bolj na osebni ravni smo se tej temi posvetili v oddaji Globine, kjer sta gostovala duhovnika Miro Šlibar in Toni Brinjovc, ki sta polna izkušenj z zelo bolnimi ljudmi.

Hvaležen za te izkušnje je Miro Šlibar, ki pri vsem svojem dolgoletnem delu z bolniki, še ni srečal koga, ki bi si želel končati življenje s pomočjo evtanazije. »Veliko sem se pogovarjal in razčiščeval težke situacije, ampak vedno smo pogled uprli na Kristusa, ki je šel skozi trpljenje.«

Toni Brinjovc pa se je ukvarjal tudi z suicidalnimi ljudmi, torej tistimi, ki so poskušali delati samomor. »Tu v ozadju je psihična bolezen, depresija in huda stiska. Dejstvo je, da si nihče od njih ni želel umreti, samo v stiski niso vedeli kaj početi oz. niso videli izhoda.«

Socialna mreža človeka ohrani pri življenju
Evtanazijo označujejo kot lahko in dobro smrt, a vprašanje pri tem je, kdo bolj trpi pri tem, bolnik ali svojci. »Veliko ljudi je bolezen spremenila in jim je prinesla nekaj dobrega, so pričeli drugače živeti,« je povedal Šlibar in pričeval o zgodbi mame, ki je do konca zdržala trpljenje predvsem zaradi svojih štirih otrok. In prav socialna mreža človeka ohrani pri življenju, je opozoril Brinjovc. »Punco, ki je poskusila narediti samomor, sem vprašal, kdo bi prišel na njen pogreb, če bi ga naredila. V joku je začela naštevati in sama je ugotovila, koliko ljudi jo ima rado. S tem je splavala, začutila je bližino.«

Ovinki okoli trpljenja
Hkrati ob tem opozarja tudi na današnjo »skrcljanost«, kako preveč varujemo otroke, da bi jim prizanesli. »Niso navajeni na življenjske bolečine, vsi pa vemo, da življenje ni samo smetana. V zakup moramo vzeti, da bo tudi trpljenje in bolečina.« Žalosti ga tudi dejstvo, da iz družbe in družine izrinjamo starost in življenjsko modrost. »Kje se bomo mladi učili te modrosti? Knjige? Težka bo. Koliko je mene naučil stari ata, mi pa to zdaj izrivamo iz svojih življenj. Ne želimo jih gledati trpeti...«

Šlibar pa je spomnil, da kot duhovnika prinašata bolniško maziljenje, ki je zaklad Cerkve bolnikom. »Ampak ne da delimo zakramente, ampak jih skupaj z njimi obhajamo. To, kar nam je Jezus s svojim zgledom dal, prinašamo tem ljudem. Pogled nanj te rešuje in osmišlja tvoje najtežje trenutke.«