Ljubljana, četrtek, 23. november 2017, 23:17

Na Radiu Ognjišče smo soočili predsedniške kandidatke in kandidate

Foto © ARO/Rok Mihevc
Kandidati na soočenju na Radiu Ognjišče
Foto © ARO/Rok Mihevc
Audio posnetki:
%s1 / %s2

Tudi na Radiu Ognjišče smo pred predsedniškimi volitvami pripravili soočenje kandidatk in kandidatov za najvišjo politično funkcijo v državi. Odgovarjali so na vprašanja z različnih področij, med drugim nas je zanimalo, kako razumejo pristojnosti predsednika države, kako vidijo njegovo sodelovanje z vlado, civilno družbo in lokalnimi skupnostmi, kakšen je njihov pogled na nekatere aktualne zunanjepolitične in mednarodne teme, zaupali so nam, ali so dobrodelni in kako bi spodbujali domoljubje.

Predsedniškega soočenja na Radiu Ognjišče so se udeležili Suzana Lara Krause, Angelca Likovič, Boris Popovič, Marjan Šarec, Borut Pahor, Ljudmila Novak in Romana Tomc. Maja Makovec Brenčič se je opravičila - zadržale so jo službene obveznosti, saj je imela vlada danes redno sejo, sama pa vodi resor za izobraževanje, znanost in šport. Po snemanju so nas poklicali tudi iz volilnega štaba Andreja Šiška, pojasnili so, da ga v naš studio ni bilo zaradi zdravstvenih težav.

Kdaj se mora predsednik države oglasiti in s kom mora sodelovati?

Na soočenju pred predsedniškimi volitvami na Radiu Ognjišče smo lahko slišali besede Krausove, da se mora predsednik države oglašati pri tistih notranjepolitičnih temah, ki se tičejo vseh, a mora hkrati pustiti ustanove, da delajo tisto, zaradi česar obstajajo. Imeti mora torej stališče ter se postaviti za ljudi in delati. Če bo izvoljena, namerava Likovičeva dejavno spremljati dogajanje v Sloveniji in opozarjati na različne zgodbe, pri čemer je omenila koroške dečke, izkoriščanje prekarnih delavcev, stiske upokojencev in preobremenjenost medicinskih sester. Popovič je prepričan, da bi mu na mestu predsedniku države koristila izkušnja iz delovanja na lokalni ravni. Ljudje namreč po njegovi oceni bolj zaupajo lokalnim oblastem, prav tako verjame, da so te bolj učinkovite. S tem je nakazal pomen stika predsednika države z lokalno skupnostjo. Da je izrednega pomena tudi njegovo sodelovanje z vlado, pa je poudaril Šarec. Kot je dodal, ni politika, ki mu sam ne bi ponudil roke, saj ljudi ne sodi vnaprej. Pahor je menil, da je na tem področju s funkcije, za katero se znova poteguje, v preteklih petih letih stopil veliko korakov naprej. Pojasnil je, da ne terja enotnosti vsak dan in za vsako vprašanje, a zahteva elementarno sodelovanje, ki dopušča enotnost ob zgodovinskih prelomnicah. Za Novakovo je politika delo za skupno dobro, nasprotuje političnim igricam, ki nekaterim služijo za nabiranje točk. Da je pomembna odprtost, je ugotavljala Tomčeva, ki želi biti predsednica vseh ter prisluhniti eni in drugi strani. Ob tem je opozorila na pomanjkanje odgovornosti v naši državi.

V en glas proti spremembi ustave na področju financiranja šolstva

Nekaj vprašanj smo postavili vsem kandidatkam in kandidatom. Eno se je nanašalo na financiranje zasebnega osnovnega šolstva. Trenutna koalicija želi namreč spremeniti ustavo na tem področju, s tem bi zaobšla voljo ustavnega sodišča. Da je slednjo treba spoštovati, je poudaril Popovič. "Mislim, da je konkurenca dobra, v šolstvu absolutno," je bil jasen. Šarec v spremembo ustave ne bi šel. "Če pa bodo to odločile parlamentarne stranke, je to njihova stvar," je dodal. "Ne podpiram spremembe ustave," je bil kratek in jedrnat Pahor. Novakova se zavzema, da bi bila odločba ustavnega sodišča, povezana s financiranjem zasebnega osnovnega šolstva, po skoraj treh letih le uresničena. Ob tem je namenila kritiko pristojni ministrici, ki prav tako kandidira za najvišji stolček v državi, ter tudi koaliciji in vladi. "Ogromno pravnikov je znotraj koalicije in v vladi. Obžalujem, da spet delamo razlike," je tudi dejala. Tomčeva meni, da nespoštovanje odločbe ustavnega sodišča na tem področju pomeni eklatantno kršenje vseh načel pravne države. "Kako lahko država oziroma vlada pričakuje od svojih državljanov, da bodo spoštovali zakone, za kršitev katerih so kaznovani, če država kot taka oziroma vlada v njenem imenu zavestno tri leta krši ustavo," je opozorila. Da bi moralo biti sprememb ustave čim manj, je prepričana Krausova. "To je še en dokaz, da politika znova meri moči in kaže mišice, namesto da bi se ukvarjala z ljudmi in vsem omogočala enake možnosti," je dodala. Da je nerešeno vprašanje financiranja zasebnih osnovnih šol posledica trenutne oblasti, je ocenila Likovičeva. "Vidi se, da se levičarji bojijo tistih šol, ki dajejo večji poudarek vzgoji in osebnosti človeka, to so tudi katoliške osnovne šole. Podpiram konkurenco," je njeno stališče.

Rezidence ne potrebuje nihče, večina za letni govor

Vsi kandidatke in kandidati so tudi zatrdili, da ne potrebujejo predsedniške rezidence. Kot je znano, so se ideje o tej že pojavile v preteklosti, a so zaradi težkih gospodarskih razmer kmalu zamrle. V zvezi s predsedniško rezidenco je Novakova še dodala, da je sama ne bi prepovedala, Šarec je opozoril, da bi o ideji veljalo razmisliti, če prihodnji predsednik države ne bi prihajal iz Ljubljane in njene bližine ter bi bili stroški prevoza na delovno mesto visoki, po Popovičevem mnenju bi predsedniška rezidenca smiselna, če bi jo uporabljali za sprejeme, za te bi Likovičeva predlagala obnovitev katerega od slovenskih gradov, ki propadajo.

Izrekali so se tudi o možnosti letnega govora predsednika države. Pahor je spomnil, da je gre za prakso tam, kjer ima tudi izvršna pooblastila. "Mi ne poznamo primera, ko bi imel letni govor nekdo, ki nima izvršnih pooblastil. Lahko bi prišlo do napačnega vtisa, da lahko predsednik države storil marsikaj, pa ne." Kot je dodal, nikoli ni odrekel parlamentu, če je presodil, da ta želi slišati njegovo mnenje. Krausova je dodala, da je letni govor predsednika države mogoče izpeljati tako, da se ne bi nihče počutil ogroženega in manjvrednega. "Lahko je v smislu spodbujanja ljudi in ustanov, da delajo to, za kar so poklicani, ter v smislu vračanja ponosa in poguma vsem ljudem." Po Popovičevem mnenju je pri tem vprašanju ključno, kako razumemo funkcijo predsednika države. "Ali je predsednik države predsednik države ali samo lutka." Kot je dodal, je nujno, da ima govor enkrat na leto. Novakova se je strinjala. "Predsednik države vendarle mora biti pozoren na dogajanje v državi. Če gredo stvari narobe, mora na to še posebej opozoriti." Slišati je bilo predloge o več govorih. "Govor najmanj enkrat na leto, sama bi predlagala dvakrat na leto," je poudarila Likovičeva. "Uvedla bi še kakšne četrtletne govore o razmerah v državi in o problemih, ki jih moramo rešiti," je pojasnila Tomčeva. "Za letni govor načeloma sem," je pristavil Šarec.

Kandidatke in kandidati so prav tako povedali, da se trudijo biti dobrodelni na različne načine.

Vprašanja ste postavljali tudi poslušalke in poslušalci Radia Ognjišče

Nekaj vprašanj ste prek različnih sredstev komuniciranja posredovali tudi poslušalke in poslušalci našega radia. Krausova je v odgovoru na enega od njih, ki se je nanašalo na kakovost našega visokega šolstva, spomnila na pomen etične vzgoje, prepričana je, da veliko mogoče storiti že v družinah. Hkrati je naš izobraževalni sistem označila za odličnega, a opozorila nekatere pomanjkljivosti. "Menim, da je ključno povezovanje izobraževalnega sistema s samim gospodarstvom in razvojem novih tehnologij." Novakova je opozorila, da imajo ogromno znanja številni Slovenci zunaj naših meja. "Delujejo v različnih pomembnih ustanovah. Dobro je, da smo nanje ponosni ter jih skušamo privabiti nazaj in z njimi intenzivneje sodelovati." Naštela je težave, s katerimi se soočajo ob vrnitvi v domovino, med njimi so preveč zapleteni predpisi. "Naša država je popolnoma zbirokratizirana, težko je karkoli premakniti. Zakoni so napisani, kot so, v ozadju so vedno neki lobiji, zakone pravzaprav pišejo zunanji izvajalci, poslanci jih le sprejemajo," je bil kritičen Popovič. Da morajo biti prav zaradi možnosti vpliva različnih lobijev, ki bi jim drugače ostajale dolžne, parlamentarne stranke financirane iz državnega proračuna, je poudaril Šarec. Biti morajo torej finančno neodvisne. "Le tako lahko vržeš kakšnega direktorja iz pisarne, če lobira za kaj neprimernega." Likovičevo jezi, ker pri nas ni cenjeno pošteno delo. Zavzema se za zvišanje minimalne plače na raven, ki bo zagotavljala dostojno življenje. Po njenih besedah je treba spremljati tudi kakovost opravljenega na službenih mestih. "Za dobro delo mora biti dobro plačilo, a tega pri nas ni." V enem od vprašanj poslušalk in poslušalcev našega radia je bilo čutiti razočaranje, ker imamo v Sloveniji državljane prvega in drugega reda. "Trudil sem se, da bi med nami vladalo spoštovanje in kolikor je mogoče zaupanje ter bi se nekatere rane iz preteklosti zacelile," je odgovoril Pahor, ki je še pojasnil, da predsednik pri tem nima neposrednih pristojnosti, a ima politično moč, ki jo mora razumeti in znati uporabiti. "Imamo svojo državo, težko smo si jo priborili, resnično smo se trudili zanjo, minilo je dobrega četrt stoletja, a jo skušamo že kar malo zatajiti. To moramo popraviti, ponosni moramo biti na to," je spodbudila Tomčeva.

Razvila se je razprava o domoljubju. Novakova je ugotavljala, da nimamo odnosa do ključnih simbolov, zato se zavzema, da bi ob praznikih po državi vihralo več slovenskih zastav. "Ko sem kot pooblaščenka za sklepanje civilnih porok dala predlog, da bi država mladoporočencem podarila zastavo, sem bila deležna salv posmeha." Svojo izkušnjo je zaupal tudi Pahor. "O zastavah bi rad povedal, da ko sem z njo mahal na reprezentančnih tekmah, sem bil prav tako deležen posmeha, češ da to predsedniku države ne pristaja." Spremembo odnosa do slovenskih simbolov lahko po Popovičevih besedah pričakujemo, ko bo država postala učinkovita. "Takrat na Zlati lisici ali kakšnem stadionu predsednik države ne bo edini mahal z zastavo, ampak bodo to počeli vsi." Podobno je menila Krausova. "Če se bomo vsi skupaj trudili, da bodo Slovenci čutili, da so lahko ponosni na državo, tradicijo, ljudi in dosežke ter na to, da živimo v tako lepi deželi, bo sramu in zasmehovanja vse manj." O zgledu je spregovorila tudi Likovičeva. "Družina je najpomembnejša. Otrok potrebuje očeta in mamo. Zato menim, da mora biti predsednik države nekdo, ki živi družinsko življenje."


Ne spreglejte: