Ljubljana, ponedeljek, 25. september 2017, 02:42

50 let revije Cerkev danes (Cerkev v sedanjem svetu)

Foto © p. Ivan Rampre/RV
Uredniški odbor revije Cerkev danes
Foto © druzina.si
Audio posnetki:
%s1 / %s2

Revija Cerkev danes (prej Cerkev v sedanjem svetu) praznuje 50 let izhajanja. Ob tej priložnosti je v ljubljanski stolnici mašo daroval nadškof Stanislav Zore. Nato se je slovesnost preselila v Galerijo Družina. Zbrane so nagovorili urednik p. Branko Cestnik in nekdanji uredniki. Sledilo je predavanje avstrijskega teologa dr. Paula Zulehnerja z naslovom »Migracije in Cerkev«. Zvečer bo imel še eno predavanje z naslovom »Prihodnost krščanstva v Srednji Evropi«.

Revijo Cerkev danes zadnja tri leta ureja p. Branko Cestnik, ki je v uvodu v mašo spomnil, da je nastala v tistih velikih, dramatičnih in hkrati čudovitih pokoncilskih časih leta 1967, ko je Cerkev iskala pot v tem modernem, spremenjenem svetu. »Imamo to veselje, da smo dočakali 50 let kot revija posvečena premišljevanju življenja Cerkve, premišljevanju pastorale.«

Nadškof Zore se je v pridigi zahvalil, da revija že 50 let preiskuje »na kakšen način najti pravo pot, da bo Evangelij in Jezus Kristus našel pot med ljudi.«

Ob tem je dejal, da se mora Cerkev odpirati Božjemu Duhu: »In po drugi strani se mora Cerkev odpirati tudi svetu, se pogovarjati s svetom, da bo vedela, kakšen je trenutek, ki ga ta svet živi in katera vprašanja ji ta svet postavlja, da bo mogla iz božjega Duha odgovoriti na ta vprašanja.«

Vedno je potreben tudi dialog znotraj Cerkve, je še opozoril nadškof Zore in dodal, da mora »vse prizadevanje revije, naše oznanjevanje oziroma krščansko življenje biti zajemanje iz Jezusove zapovedi: Ljubite se med seboj.«

Na koncu je prebral še zahvalno pismo slovenske škofovske konference, ki je revijo označila za »dragocen in nepogrešljiv pripomoček pastoralnih služb naših škofij ter vernikov, ki se želijo poglobiti v pereča pastoralna vprašanja.«

Škofovska konferenca je izrazila hvaležnost, da revija ohranja svežino misli in kakovost vsebin ter ostaja zanimiva tudi še po 50 letih.

Uvod v jubilejno leto je izid »abrahamske številke«, ki je zajela enajst prispevkov – jagodni izbor dolgoletnega urednika dr. Petra Kvaternika.

P. Branko Cestnik v uvodniku ugotavlja, da je večina tem le pogojno zgodovinskih, saj je aktualnost tematik znova vredna premisleka, zato se jubilejna številka bere z neverjetno svežino: »Ali se leta 2017 ne ukvarjamo z vedno isto nevralgično točko – zrelostjo mladih za prejem zakramenta svete birme? Ali se v hitro spreminjajoči družbi ne odločamo vedno znova o pastoralnih prioritetah? Ali se ob pomanjkanju duhovnikov ne soočamo kar naprej z globokimi vprašanji o naravi naših občestev? Da, 2. vatikanski koncil se še uresničuje. Naši reviji se obeta delovna prihodnost.«

Jubilejna številka prinaša prispevke Janeza Pogačnika, Valterja Dermote, Antona Strleta, Jožefa Pogačnika, Draga Klemenčiča, Alojzija Šuštarja, Justina Stanovnika, Bogdana Dolenca, Ivana Štuheca in Petra Kvaternika.

Nadškof Stanislav Zore
Nadškof Stanislav Zore

Dr. Zulehner: Strah pred priseljenci

Selitveni tokovi v Evropi ne bodo več potekali le z vzhoda na zahod, temveč še bolj z juga na sever. Demografski razvoj na jugu sveta je drugačen kot na severu. Do sredine prihodnjega stoletja bodo prebivalci današnjih industrijsko razvitih dežel predstavljali le še 20 % celotnega svetovnega prebivalstva. Prišlo bo do izredno velikega prebivalstvenega pritiska, ki bo zaradi pomanjkanja enakih priložnosti, naraščanja nasilja in zatiranja izbruhnil v preseljevanje na sever. Tega preseljevanja ne bo mogoče omejiti. Naši potomci bodo verjetno doživeli preseljevanje narodov v nepredstavljivem obsegu. Ta proces se je v bistvu že začel. Pomislimo samo na »boat-people“ iz Daljnega vzhoda, na Mehičane, ki prihajajo nezakonito v Združene države, na Azijce in Afričane, ki si prizadevajo priti v Evropo. Težko si predstavljamo neštevilne prestradane in obupane imigrante, ki bodo pristajali na severnih obalah Sredozemskega morja. V svoji knjigi Razstrašite se! iz leta 2016 profesor Zulehner ugotavlja, da se verujoči razlikujemo in polariziramo glede vprašanja beguncev, v nas se razrašča mešanica skrbi, strahu, jeze in zaupanja. Prepričan je, da se moramo „razstrašiti“, saj strah razkraja solidarnost in ovira razvoj sveta v smeri večje pravičnosti in miru, ovira pa tudi razvoj posameznika v zrelega in ljubečega človeka.

Slovo od »samo še«

Profesor Zulehner, ki vernost več desetletij proučuje skozi statistične kazalnike, poudarja, da je čas, da se ob pogledu na vernost poslovimo od »samo še« toliko ljudi veruje … in imamo pozitiven pogled na vero. Pri tem izpostavlja štiri temeljne usmeritve v prihodnosti. Prva je osebna odločitev, da želimo slediti Jezusu, druga je oblikovanje skupnosti oz. občestev, ki so »žareča središča«, ki zmorejo kljub barvitosti pogledov na svet obstati kot »kognitivna manjšina«. Tretjič: »potopljenost« v Boga in medsebojna povezanost omogoča delovanje na obrobjih življenja in družbe, saj sta »mistika in politika« med seboj prepleteni. Taka občestva po svojih močeh zato - slednjič prispevajo svoj delež pri kultiviranju družbenega življenja po evangeliju.

Ne spreglejte: