Marinčič: Pogovori o jeziku na naših univerzah niso nekaj novega
Slovenija | 04.03.2017, 09:15
Na ljubljanski univerzi naj bi do konca leta luč sveta ugledala nova jezikovna strategija. Za to bo poskrbela delovna skupina, ki jo sestavljajo predstavniki nekaterih fakultet, rektorata, študentov in Inštituta Jožefa Štefana. Dokument naj bi zapolnil prazen prostor v univerzitetnem okolju, kjer je razvoj na področju jezika pogosto prepuščen ohlapnim zakonskim okvirom in stališčem posameznikov, ki so bolj ali manj naklonjeni dejavnostim, povezanim z rabo jezika.
Predsednik Visokošolskega sindikata Slovenije Marko Marinčič je v pogovoru za naš radio spomnil, da ne gre za nekaj novega, saj so se različna mnenja o tem vprašanju razplamtela ob sprejemanju sprememb novele zakona o visokem šolstvu. Kot je poudaril, je dejstvo, da smo na prostoru Slovenije leta 1919 dobili svojo univerzo, posledica aktualnega političnega dogajanja, podobno se dogaja zdaj. "Tudi zdaj je z nekimi političnimi dogajanji povezan naš občutek obrobnosti, ki ni nujno v prvi vrsti jezikovna, ampak ekonomska."
Marinčič je priznal, da je zapiranje v marsičem neprijetno in utesnjujoče. "Ampak oblika internacionalizacije, o kateri poslušamo zadnja leta, prav v času krize, ni povezana z intelektualno odprtostjo in nekim svetovljanstvom, ampak velikokrat s čisto banalnimi in komercialnimi interesi. Beremo sporočila vodstev univerz, da so naši študentje slabi, da je študij preveč množičen, da jih bo treba počasi nadomeščati s tujimi, ki bodo pripravljeni plačati študij. Tu ne gre za neko odpiranje v intelektualnem smislu, ampak priložnosti, ki jih daje globalno tržišče, to pa ogroža obrobne ekonomije, obrobne jezike, med katerimi je tudi slovenščina."
Marinčič upa, da bo omenjena strategija prinesla način, kako zaščititi jezik - ne kot folklorno dragocenost, ampak kot sredstvo komunikacije na vseh ravneh, med drugim na področju znanosti.
