Zahteva po večjezičnem šolstvu

Slovenci po svetu | 27.01.2017, 14:49 Matjaž Merljak

Prebivalci Kanalske doline so zahtevajo uvedbo trijezičnega šolstva, opozarjajo tudi na naraščajočo željo po večjezičnem izobraževanju v raznih predelih videmske pokrajine. Tako so pred dnevi v Naborjetu predstavili Skupno resolucijo o večjezičnem šolstvu.

Resolucija o večjezičnem šolstvu v Kanalski dolini in izven nje je nastala po posvetu z naslovom Želja po dvo- in trijezičnem šolstvu v Videnski pokrajini, ki sta ga novembra 2016 organizirali Združenji Don Mario Cernet in Don Eugenio Blanchini.

Resolucijo so v Beneški palači v Naborjetu uradno podpisali predsednica slovenskega Združenja Don Mario Cernet Anna Wedam, predsednik društva nemškogovorečih Kanalčanov Kanaltaler Kulturverein Alfredo Sandrini, podpredsednik SKS Planika Rudi Bartaloth, predsednik slovenskega Združenja Don Eugenio Blanchini Giorgio Banchig in župana Občine Naborjet-Ovčja vas Boris Preschern ter Občine Trbiž Renato Carlantoni. Prisotna sta bila tudi občinska odbornika za kulturo in šolstvo v Naborjetu Alberto Busettini in na Trbižu Nadia Campana.

Skupna resolucija o večjezičnem šolstvu

Organizatorji in udeleženci posveta »Zahteva po dvo- in trijezičnem izobraževanju v Videnski pokrajini«, ki je potekal 4. novembra 2016 v Naborjetu,

ob predpostavkah,

da je materni jezik, tudi kot nosilec vrednot, že od otroštva bistveni del človekovega osebnostnega in identitetnega oblikovanja;
da je na večjezičnih področjih jezikovna raznolikost dragocena vrednota;
da imajo vsi jeziki enako dostojanstvo in da so krajevni zgodovinski jeziki bistveni del in temeljna prvina za ustrezen odnos do ozemlja in kulturne dediščine v najširšem pomenu;
da mora biti prenašanje jezikov in krajevnih kultur sestavni del šolskih načrtov, hkrati z rabo teh jezikov v družini in v javnosti, na področjih, kjer prebivajo jezikovne manjšine;

ob ugotovitvi,

da bi uvedba dvo- ali trijezične šolske ustanove, ki bi bila vključena v krajevno družbo, tako da bi se upoštevalo njene zemljepisne, obmejne in jezikovne posebnosti, kakor tudi potrebo po utrjevanju identitetnih spodbud, lahko pomenila pomembno referenčno točko za kulturo zainteresiranega ozemlja, kakor tudi za njegovo gospodarstvo;
da zahteva po dvo- ali trijezičnem izobraževanju narašča in je vse bolj razširjena med starši učencev vseh občin, ki so vključene v zaščitno območje slovenske in nemške jezikovne manjšine;
da vsako šolsko leto, ker istitucionaliziranega trijezičnega jezikovnega izobraževanja v Kanalski dolini ni, v okviru načrta za vzgojno pobudo starši pristopijo 100 odstotno k jezikovnemu poučevanju slovenskega in nemškega jezika oziroma potrdijo obisk svojih otrok in pristopijo z absolutno večino k dejavnostim v furlanskem jeziku;
da zaščitni zakon za slovensko jezikovno manjšino št. 38/2001 predvideva ustanovitev dvojezičnih državnih šol oziroma šol z dvojezičnimi oddelki (12. člen)
da ima Državni dvojezični večstopenjski zavod v Špetru večdesetletno uspešno izkušnjo in že izvaja učni model, ki ustreza potrebam teritorija;
da isti zaščitni zakon predvideva, naj bodo zagotovljene posebne oblike zaščite tudi za nemško govoreče prebivalstvo ob upoštevanju štirijezične stvarnosti (italijanščina, slovenščina, nemščina in furlanščina) tega ozemlja (5. člen);
da že obstaja trijezično poučevanje (italijanščina, ladinščina in nemščina) v avtonomnih pokrajinah Trident in Bocen;
da sta leta 2011 občinska sveta s Trbiža in Naborjeta-Ovčje vasi soglasno zahtevala od pristojnih oblasti, naj bo v vrtcih, osnovnih in srednjih šolah, ki spadajo k Večstopenjskemu zavodu Ingeborg Bachman iz Trbiža, poučevanje manjšinskih jezikov nemščine in slovenščine institucionalizirano, v skladu z 12. členom zakona št. 38/2001 in z 11. členom deželnega zakona št. 20/2009,

podpisani,

na osnovi zaščitnega zakona za zgodovinske jezikovne manjšine 482/1999, zaščitnega zakona za slovensko jezikovno manjšino 38/2001, deželnega zaščitnega zakona za slovensko jezikovno manjšino 26/2007, deželnega zaščitnega zakona za nemško jezikovno manjšino 20/2009, zakona 107/2015 o reformi državnega vzgojno izobraževalnega sistema, v upajo, da bo tudi furlanska skupnost v Kanalski dolini izrazila stališče do svojih jezikovnih pravic na šolskem področju,

zahtevajo

za šole vseh vrst in vseh stopenj, naj bo šolsko izobraževanje
trijezično (italijanščina-slovenščina-nemščina) v občinah Trbiž in Naborjet-Ovčja vas, kjer naj se ti trije jeziki uporabljajo krožno, enakovredno in z istim številom ur, z morebitno iztočnico v modelu, ki so ga sprejeli za ladinsko skupnost v Dolini Fassa;
dvojezično (italijanščina-slovenščina) na osnovi modela, ki ga izvaja dvojezična šola iz Špetra v občinah Videnske pokrajine, ki spadajo na zaščiteno ozemlje, ali v drugih občinah, kjer se pojavi ta zahteva;
pri katerem bi navedeni modeli po potrebi bili prilagojeni zahtevam, ki bi jih izrazili posamezni teritoriji, in specifičnostim teh teritorijev.

Podpisani pozivajo deželne in državne šolske ter politične ustanove, naj v najkrajšem času sprejmejo zahtevo po dvo- in trijezičnem izobraževanju na podlagi črke in duha zaščitnih zakonov in zakonskih reform šolskega sistema.

(vir: noviglas.eu, dom.it)