Ali lahko še upamo?

Kmetijstvo | 10.05.2016, 11:20

Prepričan sem, da ste v zadnjem mesecu dni že velikokrat slišali besedno zvezo katastrski dohodek in morda tudi zasledili, da ta instrument, preko katerega je obdavčena velika večina slovenskih kmetij, vlada v kratkem namerava spremeniti. Če ste malce bolj povezani s kmetijstvom vam je verjetno znano, da imajo zapleti z določanjem višine katastrskega dohodka zelo dolgo brado, slovenski vladajoči politiki pa je očitno določanje višine tega za kmete tako pomembnega instrumenta trenutno nova igrača na polju političnih igric.

Nastradali, ali kratke potegnili seveda ne bodo ne eni ne drugi otročaji, ki se na račun vseh davkoplačevalcev igrajo politiko in so jih polna usta odgovornosti, temveč kmetje in podeželje. Kmetje in podeželani namreč posedujejo največ kmetijskih zemljišč in obema skupinama se višina obračunanega katastrskega dohodka tudi najbolj pozna pri letni obdavčitvi prek dohodnine.

Kako pomembna spremenljivka je za kmete katastrski dohodek vam lahko jasno pove dejstvo, da je na njegovo vrednost vezano poleg davčnih bremen še med deset in dvajset drugih zadev. Od različnih prispevkov in taks pa do tega, koliko bo za otroke stal vrtec, koliko štipendije bodo dobili dijaki in študentje, kakšen bo otroški dodatek in tako naprej.

Medtem ko je država minula leta na letni ravni od kmetov pobrala med 40 in 50 milijonov evrov, pa zdaj načrtuje, da bo iz tega naslova v državno blagajno steklo nekaj več kot 130 milijonov. Vsakemu osnovnošolcu ob teh številkah postane jasno, da to pomeni konkretno zvišanje davčnih bremen prav na vsaki kmetiji.

Da v gospodarski in finančni situaciji, v kakršni se je v zadnjih letih znašlo kmetijstvo odgovorni na finančnem ministrstvu kaj takega sploh lahko predlagajo, in kar je še huje, celo spustijo na raven pogajanj v okviru parlamentarnega sprejemanja zakona, pa kaže na to, da so dokončno izgubili kompas.

Številka 130 milijonov namreč postane veliko bolj oprijemljiva, če povemo, da vsi slovenski kmetje skupaj letno prejmejo približno toliko neposrednih plačil v okviru I. stebra Skupne evropske kmetijske politike.

Ker je katastrski dohodek tako važen instrument, ki temeljito vpliva na poslovanje kmetij, je jasno, da je zadnji čas, da se določi pravičen način njegovega izračunavanja, ki bo vsem kmetom dal jasno vedeti, kakšna bremena jih čakajo v prihodnjih najmanj desetih letih. Zdajšnja praksa neprestanega spreminjanja pogojev, kupčkanja med vplivnostjo posameznih lobijev in tudi prozornih političnih igric namreč onemogoča gospodarjenje in popolnoma poruši možnost dolgoročnih poslovnih odločitev na kmetiji. Kaj to pomeni za kmetijstvo, ki je v veliki večini primerov vezano najmanj na enoletni, v primeru živinoreje, trajnih nasadov in gozdov pa tudi na večletni cikel, je upam vsakemu človeku pri zdravi pameti jasno.

Popolnoma razumem mlade, da se na vrhuncu svojih moči ne želijo spustiti v tako nepredvidljiv sistem in si raje poiščejo preživetje drugje. Kaj to pomeni za pridelavo hrane, obdelanost krajine, razvojne možnosti kmetijstva, zaposlitvene priložnosti in izzive, ki bi si jih kot družba in narod morali postavljati v okviru našega preživetja, pa sploh ne gre zgubljati besed.

Ob vsem povedanem ne gre spregledati, da je vladajoči politiki uspelo vrhunec igrice z določanjem katastrskega dohodka zelo prefinjeno umestiti prav v čas, ko se odvijajo volitve v Kmetijsko gozdarsko zbornico Slovenije. Osebe za katere se zdi, da jim je že od osamosvojitve naprej življenjski cilj kmetijstvo s pomočjo obdavčitve dokončno spraviti na kolena, se namreč jasno zavedajo, da jim bo to uspelo le, če bodo lahko med same kmete zasejali dovolj zamer.

Pri tem so se do zdaj posluževali vseh mogočih prijemov, da so na različne bregove spravili dolince in gorjane, živinorejce in poljedelce, sadjarje in vinogradnike... Zaradi pregovorne neenotnosti slovenskega kmetstva, ki še posebej udari na plano prav v času volitev v vodstvene organe njihove največje stanovske organizacije, sejati razdor te dni ni nobena težava.

Deli in vladaj je eden najstarejših in najbolj uporabljanih trikov za dosego ali ohranitev privilegijev in oblasti. Upam, da je kmetom kristalno jasno, da je zadnji čas, da enkrat za vselej uredijo sami med sabo, v javnosti pa začnejo svoje argumente podajati enotno in prodorno. Prepričan sem, da bo sprejemanje zakonodaje o katastrskem dohodku jasno pokazalo kje smo in ali lahko še upamo. Tudi kot narod!