20 let po prvem obisku sv. papeža Janeza Pavla II. v Mariboru

Slovenija | 20.05.2016, 12:28

V mariborski stolnici so se sinoči zahvalili za milosti, ki so jih prejeli pred 20 leti ob obisku papeža Janeza Pavla II.. Sveto mašo je daroval nadškof Alojzij Cvikl. Spomnimo, da je sv. Janez Pavel II. med svojim drugim obiskom leta 1999 v Mariboru razglasil prvega slovenskega blaženega škofa Antona Martina Slomška.

Misli nadškofa Cvikla

Vesel sem, da lahko z vami podelim nekaj misli od 20. Obletnici obiska svetega papeža Janeza Pavla II. v Sloveniji in seveda tu v Mariboru. Kot predsednik KORUS-a sem bil takrat član pripravljalnega odbora. Tako sem lahko od blizu spremljal vse priprave na ta zgodovinski obisk. Slovenija je bila takrat šele 5 let samostojna država. Mnogi po svetu nas sploh niso znali razlikovati od Slovakov, ali pa niso imeli jasne podobe o naši državi. Papežev obisk je pritegnil kar 700 novinarjev, od tega 150 iz tujine. To je gotovo pripomoglo k prepoznavnosti in ugledu mlade države, ki jo je papež označil za »mirno in razvito srednjeevropsko državo«.

Sam obisk je pokazal, da papež Slovenijo in Cerkev v Sloveniji nosi v svojem srcu. Že prvo znamenje nas je nagovorilo, ko je poljubil slovensko zemljo, ki so mu jo prinesli otroci. Prišel je med nas kot pastir, kot duhovna in moralna avtoriteta, ki nas želi potrditi v veri in zaupanju v Boga. To so povedale njegove prve besede izrečene v slovenskem jeziku: »Želim, da bi moj obisk prispeval k moralni in krščanski prenovi naroda, ki se trudili premagati zmote in stranpoti preteklosti, da bi lahko zgradili prihodnost, ki bo vredna narodove tisočletne zgodovine«. Papež je prišel k nam, da bi se skupaj z njim zahvalili za 1250 let krščanstva, za dar vere, ki smo ga bili tako zgodaj deležni.

Obisk svetega papeža je bil čudovito sprejet. Več tisoč glava množica je papeža pozdravljala med potjo, ob cestah in po mesnih ulicah. Zelo veliko vernikov se je zbralo v Stožicah (300.000) v Postojni (70.000) in Mariboru 105.000). V Mariboru je bilo srečanje s papežem na mariborskem letališču in nato še v naši stolnici. Za vse nas je bilo to globoko duhovno doživetje. Takrat je vsak od nas doživljal, da je lepo biti Slovenec, da je lepo biti veren. Obisk je bil prvo množično izražanje vernosti na javnih prostorih. Čutilo se je, da je tudi sveti oče čutil in doživljal, kako pomemben je za nas ta njegov obisk, za naš jutri. To se je čutilo iz njegove sproščenosti in zanimanja za stanje Cerkve v Sloveniji ter za stanje vernosti in izražanja vere v javnem življenju. O tem nam je tudi spregovoril v svojih nagovorih in pridigah. Mnoge stvari, ki so do takrat bile nerešljive, so se pred papeževim obiskom na hitro uredile. Tukaj mislim na cerkev sv. Jožefa v Ljubljani, ki je bila dolga leta filmski studio. Takih zgodb s pozitivnim izidom, je bilo tudi v Mariboru. Papež je po obisku svojemu tajniku dejal: »Vesel sem, če je tudi moj obisk pomagal najti kakšno pozitivno rešitev za delovanje Cerkve v Sloveniji«.

Za nas Mariborčane je obisk sv. očeta predstavljal enega najpomembnejših dogodkov v zgodovini mesta. Še bolj pa smo čutili, kako je sveti papež nosil v srcu škofa A. M. Slomška, saj je takrat ob prvem obisku izrazil upanje, da bo lahko A. M. Slomška kmalu prišel med blažene, kar se je potem, tri leta pozneje tudi zgodilo. Vedno bolj spoznavam, da imata sveti papež Janez Pavel II. in blaženi A. M. Slomšek veliko skupnih točk: oba sta ljubila svoj narod, zavzemala sta se za človeka, za človeško in duhovno rast, zavzemala sta se za otroke ni mladino, da bi jih pripravila na samostojno pot v življenju, ljubila sta svoj jezik in kulturo…

Spodbudne besede papeža in ves njegov obisk nam je prinesel novo upanje in prispeval k poglobitvi in utrditvi naše vere. Papež nas je spodbujal, da svojo vero živimo, ne samo »na skrivnem, temveč, da jo ponesemo tudi v javno, kulturno in politično življenje«. Besede, ki nam jih je zapustil, so še vedno aktualne, potrebno jim še enkrat prisluhniti, kajti imajo nam še veliko povedati.

Kaj lahko rečemo ob 20. obletnici tega zgodovinskega obiska?

Na žalost tega daru nismo znali dobro unovčiti. Sveti papež je čez tri leta po tem obisku, 19. 9. 1999, ponovno prišel v Slovenijo, takrat še bolj vidno bolan in utrujen. A želel je priti, da je še enkrat potrdil in pokazal, kako smo mu bili kot narod blizu, kako nas je nosil v srcu.

Na žalost so prišla leta, ko so se nad našo nadškofijo zgrnili temni oblaki, leta preizkušnje, ko se je podrlo marsikaj, kar nam je bilo podarjeno ali zgrajeno.

Sam vidim v ozadju Božji prst, ki nas ni zapustil. Preživeli smo, tudi po priprošnji svetega papeža Janeza Pavla II. in našega blaženega škofa A. M. Slomška. Oba nas s svojo priprošnjo spremljata, da bi sprejeli in živeli dar vere, kljub vsem preizkušnjam.

Ko se je sveti papež Janez Pavel II. vrnil v Rim je na Trgu sv. Petra govoril »o deželi prijaznih ljudi«, čutilo se je, da se je tukaj počutil sprejetega in doma.

Naj nas spremljajo besede svetega papeža Janeza Pavla II.: »Rad bi to deželo izročil presveti Devici Mariji, da bi po delovanju Svetega Duha vedno bolj postajala dežela vere, svetosti in miru!«