Slavi KoširSlavi Košir
Jakob ČukJakob Čuk
Tanja DominkoTanja Dominko
Klekljanje na Zmorcu (foto: Jernej Jemc)
Klekljanje na Zmorcu

Klekljanje na Zamorcu povezuje in plete lepe zgodbe

| 05.04.2016, 15:08 Mateja Feltrin Novljan

Slikovita Škofja Loka je vabljiva z vsem, kar ima in jo obdaja, poseben čar pa ji dajejo ljudje, ki v njej živijo in ustvarjajo. S širšim škofjeloški področjem je povezana tudi čipka, ki je od nekdaj povezovala in vabila k lepemu – že ob nastajanju, ko so se ob vzorcih pletle tudi zgodbe, in ob občudovanju, ko je bil izdelek nared. Zagotovo bo veliko občudovanja in pozornosti pritegnil največji punkelj, ki so ga ustvarili v trgovini Čipke Mojca in ga poimenovali po loškem grbu - Zamorc.

„Na Zamorcu lahko vzorec, ki ga je narisala Vida Kejžar, klekljajo kar tri klekljarice hkrati. V času Svetovnega čipkarskega kongresa OIDFA, ki bo od 24. do 26. junija potekal v Ljubljani, bomo čipko razstavili v Sokolskem domu v Škofji Loki. Vse sodelujoče klekljarice in klekljarje zapišemo v spominsko knjigo, ki bo takrat tudi na ogled,“ nam je ob obisku povedal Jernej Jemc, ki skupaj z ženo Andrejo nadaljuje čipkarsko družinsko tradicijo, ki jo je začela njegova mami Mojca. Navdušen je nad zgodbami, ki se pletejo ob izdelavi velike čipke. Del te zgodbe smo želeli biti tudi mi in ker ne znamo klekljati, smo med tem lepim opravilom zmotili učenke klekljarske šole Žiri in dogajanje predstavili v Sobotni iskrici.

Učiteljica Branka Grošelj budno spremlja klekljanje učenk
Učiteljica Branka Grošelj budno spremlja klekljanje učenk © Jernej Jemc

Na Zamorcu klekljale učenke klekljarske šole Žiri

Svoje mesto je na širšem škofjeloškem območju našla tudi ročno klekljana čipka, ki se je uvrstila med simbole slovenske identitete. Klekljarice in klekljarji so nekoč ustvarjali zato, da so imeli dodaten zaslužek, danes pa nekateri ohranjajo in nadaljujejo družinsko tradicijo, vedno več mladih pa se želi učiti te ročne spretnosti, ker jih je čipka preprosto očarala, saj lahko naredijo prijeten prtiček, podobo priljubljene živali ali pa modni dodatek, na katerega bodo posebej ponosni.

Zasluge za to imajo klekljarski krožki in klekljarske šole, ki delujejo v sami Škofji Loki in okolici. Ena od klekljarskih šol deluje tudi v Žireh. Branka Grošelj, učiteljica klekljanja v Čipkarski šoli v Žireh, je prevzela to delo po svoji mami, znani klekljarici in učiteljici klekljanja Marici Albreht. Klekljarsko šolo obiskuje okrog 120 učencev in učenk, letos praznujejo 110 let neprekinjenega delovanja. Učiteljica Branka Grošelj je na Zamorcu klekljala s svojo mamo, ker ji je bilo tako všeč, je čez nekaj dni pripeljala še svoje učenke. Prisluhnite posnetku in vedeli boste, kako prijetno se lahko klepeta ob tem delu.

Vsaka klekljarica se vpiše v spominsko knjigo
Vsaka klekljarica se vpiše v spominsko knjigo © Jernej Jemc

»Namen klekljanja na največjem punklju je razpoznavnost, ohranjanje in predstavitev ročno klekljane čipke tujim gostom, ki nas bodo obiskali v okviru svetovnega kongresa,« je povedal Jernej Jemc in povabil vse klekljarice in klekljanje, da jih obiščejo in preživijo lepe skupne trenutke. Število vpisov v spominsko knjigo prijetno narašča, doslej je vanje svoje vtise napisalo že 65 klekljaric in klekljarjev vseh generacij. Pridružite se jim, vse informacije so vam na voljo na spletni strani Čipke Mojca.

 

Spominski shod Nove slovenske zaveze leta 2015 na katerem so se spomnili vseh žrtev komunističnega nasilja. (photo: STA) Spominski shod Nove slovenske zaveze leta 2015 na katerem so se spomnili vseh žrtev komunističnega nasilja. (photo: STA)

Začelo se bo z zvonjenjem zvonov po vsej Sloveniji

Na Trgu republike v Ljubljani bo drevi slovesnost v spomin na žrtve komunističnega nasilja. Dogodek, ki bo potekal v duhu lani ukinjenega narodnega dneva spomina, pripravljajo Nova Slovenska ...

Lidija je srečno prispela v Santiago de Compostelo (photo: osebni arhiv) Lidija je srečno prispela v Santiago de Compostelo (photo: osebni arhiv)

Lidiji je uspelo. Tu so zbrani vsi njeni zapisi.

Naši radijski sodelavki Lidiji Zupanič je uspelo, srečno je po skoraj mesecu dni romanja prispela na cilj v Santiago de Compostelo. V 28 dneh je prehodila 840 kilometrov. Na trg pred katedralo je ...

Kruh je dobrina, ki ne sme manjkati na nobeni mizi (photo: dobroteslovenskihkmetij.si) Kruh je dobrina, ki ne sme manjkati na nobeni mizi (photo: dobroteslovenskihkmetij.si)

Začenja se 35. festival Dobrote slovenskih kmetij

S strokovnim posvetom - Slovenska super živila skozi letne čase - se na Ptuju začenja letošnji že 35. festival Dobrote slovenskih kmetij. Tudi letos bo dogajanje zaznamovalo celotno mesto Ptuj, ...