V celjski stolnici slovesnost ob 10. obletnici celjske škofije

Cerkev na Slovenskem | 10.04.2016, 16:59 Marta Jerebič

V celjski stolnici so danes pripravili slovesnost ob deseti obletnici celjske škofije. Po kratki akademiji je sledila sveta maša. Mariborski nadškof metropolit Alojzij Cvikl je v pridigi pozval k novi evangelizaciji, živim občestvom, ki so upanje za naš jutri. Slovesnosti sta se med drugim udeležila nekdanji in sedanji celjski škof Anton Stres in Stanislav Lipovšek, dogodek pa je imel tudi ekumenski pridih, saj sta bila prisotna evangeličanski škof Geza Filo in pravoslavni ljubljansko-zagrebški metropolit Porfirije Perić.

Poslanstvo kristjana se rodi ob evharistiji

Praznovanje 10. obletnice celjske škofije je po besedah nadškofa Cvikla nova priložnost, da poglobijo odnos do evharistije, brez katere ni živega občestva Cerkve. »Brez vere je vse samo običaj ali neka tradicija. Brez vere tudi pri sveti evharistiji ne moremo prepoznati resnične navzočnosti Kristusa.«

V ustanavljanju novih škofij je Sveti sedež videl priložnost, da bi oznanjevanje Evangelija dobilo nov zagon. Mnogi duhovniki kot tudi verniki morda izgubljajo pogum, saj se je okolje v marsičem spremenilo. Vprašanje vere je porinjeno na stranski tir. Le malokrat v medijih vidimo, beremo ali slišimo kaj pozitivnega, ko se govori o veri ali Cerkvi.

Nadškof Cvikl predlaga pot nove evangelizacije: »Družba v kateri živimo, je iz dneva v dan bolj razkristjanjena. Vedno manj je v tej družbi prostora za Boga. Mnogi, ki so danes starši, so slabo, ali pa nič uvedeni v versko življenje. Gre torej za potrebo po novi evangelizaciji, ki naj bi razplamtela žerjavico, ki tli pod pepelom sekularizacije in pridobitniške miselnosti.«

Nadškof Cvikl sicer pravi, da je vera pri mnogih ljudeh prisotna in se od časa do časa pokaže. A to je šibka, mlačna vera, ki nima moči za življenje. Takšna vera tudi nima nikakršnega odmeva v vsakdanjem ravnanju in življenju posameznika v družini in družbi.

"Takšna situacija pa ni zgolj negativna, za nas predstavlja izziv in priložnost za vsako župnijsko skupnost, pa tudi za škofijo. Povabljeni smo, da iščemo, kako bi razpihali žerjavico vere, da bomo vero začutili kot vrednoto in priložnost, jo sprejeli kot luč na naši življenjski poti. Samo vernik, ki zavestno in v polnosti živi svojo vero, lahko daje spodbudo tudi v občestvo. Samo živa občestva, kjer je vera živeta, nagovarjajo in pričujejo. Taka živa občestva so upanje za naš jutri.«

Nadškof Cvikl je še spomnil, da evharistije ni brez duhovnika, in dodal, da smo se problema pomanjkanja duhovnih poklicev začeli prepozno zavedati. Po njegovih besedah ni dovolj, da molimo, ampak moramo ustvarjati tudi ozračje, kjer bodo ti poklici rasli in dozorevali.

Uvod v mašo

Prvi celjski škof Anton Stres je v uvodu v mašo izrazil prošnjo, da bi še naprej gradili na teh temeljih, ki so bili položeni v zadnjih desetih letih. Ob tem je naredil primerjavo s človekom. V prvih letih se pokaže, kakšen bo novi človek. »Pokaže se značaj, utrdijo sposobnosti, razodene se njegovo zdravje ali bolehnost, talentiranost ali manjše šibkosti. Skratka človek začne graditi samega sebe. To je seveda primerjava. Lahko pa mogoče s tega vidika gledamo tudi na teh deset let, ki jih je celjska škofija prehodila.«

Dodal je, da se ravno na začetku tedna molitve za duhovne poklice zavedamo, kako pomembno je, da ima to krščansko občestvo v celjski škofiji dovolj ljudi, ki bodo usmerjali njegove korake, njegove pastirske odgovornosti.

Celjski škof Stanislav Lipovšek je ob sklepu maše izrazil zahvale.

Akademija

Celjski župan Bojan Šrot je na akademiji dejal, da je modrost in pravilnost odločitve za novo škofijo danes nedvoumna. Po njegovih besedah je tudi mesto Celje veliko pridobilo.

Na akademiji so prebrali tudi del članka p. Branka Cestnika iz jubilejnega zbornika škofije, v katerem razmišlja o prihodnosti škofije. Med prednostne pastoralne naloge uvršča uvršča novo evangelizacijo – vsak je dolžan skrbeti za rast Božjega kraljestva. »Tudi na območju celjske škofije opažamo vedno večjo versko brezbrižnost in pomanjkanje osebne vere,« piše p. Cestnik in dodaja: »Ne gre pričakovati, da se bo osebna vera povrnila, če ne bo močnega in načrtnega oznanjevanja.« Tega pa ni, če ni oznanjevalcev. Tudi zaradi krize duhovnih poklicev mora biti oznanjevalec vsak kristjan in to tam, kjer je. Zato poziva k osebni veri kristjana, molitvi in prejemanju zakramentov. »Zato bomo novo evangelizacijo najprej zastavili kot veliko molitveno šolo za kristjane, ki so še kristjani,« še piše p. Cestnik.