Lahovnik: NLB spet prihaja v roke starih elit, ki so zakrivile bančno luknjo

| 11.02.2016, 13:11 Andrej Šinko

Nova Ljubljanska banka ima prenovljen nadzorni svet. Slovenski državni holding je v imenu države s spremembo statuta velikost sveta povečal s sedem na devet članov, odpoklical dva dosedanjega nadzornika in imenoval pet novih, med katerimi so trije nekdanji dolgoletni zaposleni v NLB. Ob tem pa se pojavljajo očitki o nepreglednosti delovanja SDH in vračanju starih kadrov.

Ekonomist Matej Lahovnik poudarja, da gre v primeru NLB za družbo v državni lasti, ki so jo davkoplačevalci reševali s skoraj tremi milijardami evrov. Zato bi po besedah sogovornika moral SDH oziroma država v primeru kakršnihkoli zamenjav ali sprememb poslovnih politik s tem seznaniti javnost. »Vidimo pa, da se to ni zgodilo. Še več, lahko ugotovimo, da se spet ponavljajo slabe prakse korporacijskega upravljanja, prav tiste, ki so banko tudi pripeljale v takšen položaj, da so jo morali reševati davkoplačevalci,« je še dejal Lahovnik.

V nadzorni svet NLB so bili na novo imenovani Anton Ribnikar, Anton Macuh in Janko Gedrih, ki so že delovali v naši največji banki. »Zelo zgovorno je tudi, da politika, predvsem mislim tukaj na predsednika vlade, o vseh teh zadnjih dogodkih molči in gleda stran, čeprav kot smo videli prihaja zdaj že sanirana NLB spet v roke starih sil, ki so v veliki meri pomagale izkopati bančno luknjo,« pravi Lahovnik, ki se mu nenavadno zdi tudi, da prihaja do zamenjav prav zdaj, ko vemo, da je treba banko do konca prihodnjega leta privatizirati. Vse bolj se mu zdi, »da se pripravlja nek načrt, kako banko privatizirati, prodati tako, da bi jo lahko še naprej obvladovala stara tranzicijska interesna omrežja, ki so banko že vsa leta izčrpavala in jo nazadnje pripeljala tudi v tako težak položaj«.

Lahovnik pojasnjuje, da je že v strategiji upravljanja z državnim premoženjem, bila privatizacija zastavljena tako, »da bi država še naprej obdržala kontrolni delež, mali delničarji pa bi potem imeli manjšinske deleže«. Sogovornik sicer meni, da noben resen strateški investitor ne bo vložil v banko, v kateri bo država imela še vedno največji lastniški delež. »Mislim, da se išče model privatizacije, ki bi obstoječim strukturam še naprej omogočal politični oziroma enostavno vpliv na upravljanje banke,« je še dodal. Slednje sicer potrjujejo tudi ugibanja o tem, kdo naj bi nadomesti predsednika uprave NLB Janka Medjo, ki je odstopil. Govori se namreč o Igu Grudnu s Probanke in Davidu Benediku, ki je že bil član uprave NLB.