Radijski misijon 2016: Jezus, obličje božjega usmiljenja

Radijski misijon | 22.01.2016, 21:09

Od 13. do 19. marca 2016 bo v programu Radia Ognjišče potekal 11. Radijski misijon, ki ga bodo vodili papeški pridigar p. Raniero Cantalamessa in slovenski bratje kapucini. Letošnja posebnost bo tudi v tem, da bo v času misijona po Sloveniji romala relikvija svetega patra Pija, ki ga je papež Frančišek imenoval za sozavetnika svetega leta usmiljenja.

P. Raniero Cantalamessa bo pripravil in posnel dnevni osrednji nagovor (ob 17.00, ponovitev ob 21.00), ki ga bo prevedel br. Štefan Kožuh. Vsebina bo spregovorila o Božjem usmiljenju, kateremu je tudi posvečeno sveto leto. Bratje kapucini bodo dnevno predstavljali enega izmed svojih svetnikov in svetnic, ki so bili odsev Božjega usmiljenja (10.15, ponovitev ob 22.15) in na voljo bodo za telefonski pogovor s poslušalci na „štiri oči“: dopoldne med 10.30 in 11.30 ter popoldne med 18.00 in 20.00.

Posebnost letošnjega radijskega misijona bo romanje relikvije svetega patra Pija po Sloveniji. Relikvija bo skoraj v vseh krajih, kjer delujejo slovenski kapucini. Začetek bo v Vipavskem križu (13. 3.), naslednji dan bo Štepanji vasi v Ljubljani (14. 3.) in potem v Škofji Loki (15. 3.), Krškem (16. 3.), pri Sv. Ceciliji v Celju (17. 3.), pri Sv. Ožbaltu na Ptuju (18. 3.) in pri Sv. Jožefu v Mariboru (19. 3.), kjer bo tudi sklep misijona in ga bo vodil mariborski nadškof metropolit Alojzij Cvikl.

V vseh krajih bo uro pred sveto mašo, ob 11.00, molitvena ura in ob 12.00 sveta maša. V Vipavskem križu in v Mariboru pa bo sveta maša že ob 10.00. Vse svete maše bomo neposredno prenašali v radijskem programu.

V času radijskega misijona bo vsak večer ob 20.00 prenos rožnega venca iz radijske kapele. Molitev bodo vodile sestre redovnice iz različnih kongregacij.

Spovedni dan bo v petek, 18. marca. V več krajih bo priložnost za prejem zakramenta Božjega usmiljenja od jutra do večera, ponekod celo 24 ur, saj bodo pripravili tudi 24-urno češčenje Najsvetejšega, kakor je tudi želja papeža Frančiška: 24 ur za Gospoda. Seznam krajev bomo objavili ob začetku misijona.

Kdo je p. Raniero Cantalamessa?

P. Raniero Cantalamessa (rojen 1934, za duhovnika posvečen 1958, doktor teologije in klasične literature, član mednarodne teološke komisije 1975-1981) je v postnem času leta 1980 službo papeškega pridigarja prevzel slučajno in začasno, ker je takratni pridigar nepričakovano zbolel. Čez nekaj mesecev, že v juniju 1980, ga je sv. papež Janez Pavel II. kot petindvajsetega kapucina imenoval za rednega "apostolskega pridigarja". Od takrat p. Raniero Cantalamessa pridiga v papeški kapeli, ki jo je Janez Pavel II. imenoval Kapela Odrešenikove Matere in za katero je p. Marko Rupnik izdelal mozaike. Pridiga v adventu in postu ter ob posebnih priložnostih. Redna pa je tudi pridiga med obredi velikega petka v baziliki svetega Petra.

Poleg pridiganja v papeški Kapeli Odrešenikove Matere je imel p. Cantalamessa številne duhovne vaje za škofe različnih škofovskih konferenc, številne skupine duhovnikov, redovnikov in laikov. Govori in pridiga ne samo v italijanščini, ampak tudi v angleščini, francoščini, španščini in nemščini. Zelo dobro pa pozna tudi klasična jezika, saj je bil pred službo apostolskega pridigarja univerzitetni profesor patrologije, cerkvenih očetov, na Katoliški univerzi v Milanu. Univerzitetno kariero je opustil, da bi se lažje popolnoma posvetil oznanjevanju. Znan je tudi kot cenjen in poslušan televizijski govornik. Že mnogo let vsako soboto na prvem kanalu italijanske televizije (RAI 1) skozi vse leto razlaga Božjo besedo naslednje nedelje. Njegove meditacije, duhovne vaje in govori so objavljeni v številnih knjigah, člankih, video in avdio posnetkih, pa tudi na spletni strani. Nekatere Cantalamessove knjige so bile prevedene v številne jezike. Tudi v slovenščini imamo na voljo nekaj njegovih knjig. Pred radijskim misijonom bo izšel prevod njegove zadnje knjige, ki govori o Božjem usmiljenju.

V decembru 2005 je glavni urednik v generalni hiši reda manjših bratov kapucinov v Rimu posnel s patrom Cantalamessom pogovor, ki je bil objavljen v programu tik pred njegovim obiskom Slovenije in govorom slovenskim duhovnikom v Stični v juniju 2006. Ob tej priložnosti je Radio Ognjišče prejel relikvijo svetega patra Pija in zato je bilo patru Ranieru postavljeno tudi vprašanje, če je osebno poznal p. Pija in zakaj zbuja tolikšno pozornost pri vernikih vsega sveta. Odgovoril je:

„Ne, osebno ga nisem poznal, čeprav sem živel nedaleč od njega, ker so nam kapucinom v tistem času odsvetovali, da bi ga obiskovali, da ne bi že za njegovega življenja povečevali t.i. kulta osebnosti. Sedaj mi je seveda žal, da se nisem potrudil, da bi ga osebno spoznal. Kako to, da je okrog osebe p. Pija nastal ta ciklon svetovne slave, ki ima svetovne razsežnosti? Kamor koli po svetu greš, najdeš močno navzočnost p. Pija. Na to vprašanje je težko odgovoriti. Gre za veliko skrivnost. Gotovo se je ta človek, kakor Frančišek Asiški, tako zelo priučil Križanemu. V svojem življenju je veliko trpel. Kot je Kristusova slava, njegovo povišanje po besedah sv. Pavla, prihajala neposredno iz njegovega ponižanja, ker je bil pokoren vse do smrti, tako se nekako ponavlja tudi pri p. Piju: slava prihaja vedno kot odgovor na veliko trpljenje. Eden od dejavnikov, posebno na ljudski ravni, te velike pobožnosti do p. Pija so gotovo čudeži, ki so bili že za njegovega življenja nekaj skoraj vsakdanjega. Ta navzočnost nadnaravnega, ki gotovo ljudi zmede, jih provocira. To se je dogajalo tudi ob Jezusu. Jezus ni hotel, da bi pripisovali prevelik pomen znamenjem, a so bila prav znamenja tisto, na kar se je skliceval, da bi priznali njegovo mesijansko poslanstvo. V Italiji vidim, da tega vidika ni mogoče zanikati. Nadnaravna dejstva, ki obkrožajo p. Pija, so tako številna in tako konkretna ... To je globoko nagovorilo današnjega sekulariziranega človeka, ki je prepričan, da ta nadnaravna dimenzija ne obstaja. Čudeži niso mogoči. Kot da bi Bog hotel izzivati moderno miselnost prek p. Pija na tako šokanten način.“