Kaj prinaša novela zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih?

Slovenija | 02.12.2015, 18:05 Marjana Debevec

Novela zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, o kateri se bomo odločali na referendumu 20. decembra, bi za seboj potegnila številne posledice. V medijih o njih ne izvemo veliko. Med njimi je ukinitev zakonske zveze kot zveze moža in žene, ukinitev naziva očeta in mati in posledično posvojitve otrok v skupnosti dveh oseb kateregakoli spola ali usmerjenosti. Novela zakona odpira vrata socialnemu eksperimentiranju, opozarjajo strokovnjaki. Hkrati pa v družbi in predvsem v šolski sistem vnaša elemente teorije spola.

Spremembe novele zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih na prvi pogled formalno niso tako obsežne, vsebinsko pa prinašajo pravo revolucijo na področje družinskih razmerij, je povedal pravnik mag. Andrej Naglič. Novela namreč zakonsko zvezo ne imenuje več skupnost moža in žene, ampak samo skupnost dveh oseb, torej kateregakoli spola. To pa ima številne posledice, saj sedaj za skupnost dveh oseb veljajo ista določila kot so prej za moža in ženo, med drugim posvojitve otrok. „Kar je zelo problematično je to: že sama ustava govori o tem, ne samo, da je zakonska zveza človekova pravica, ampak da je ta pravica neposredno vezana na varovanje materinstva, očetovstva, otrok, mladine. Po novem, ko pa se različnost spolov umika iz definicije zakonske zveze, pa kot da bi zakonodajalec pozabil na ta del ustave, torej na družinski vidik“, poudarja Naglič in dodaja, da je zato novela zakona sama v sebi zelo nekonsistentna in sama v sebi razdvojena.

Vprašanja istospolnih skupnosti, ki naj bi jih reševala omenjena novela zakona pa bi bilo mogoče urediti v drugem zakonu. „Zato ni potrebno razvrednotiti, zato ni potrebno spreminjati klasične oblike zakonske zveze.“ Zakonska zveza do sedaj ni bila le skupnost, ki je blagodejna za zakonca, ampak je bila tudi v interesu države. Zato je jo ustava ščitila. „Zato je legitimen interes države, da podpira materinstvo, očetovstvo in starševstvo, kajti s tem država krepi svoje vrednostne temelje, poleg tega je jasno, da blagodejno vpliva na samo življenje ljudi“, je prepričan mag. Naglič.

In kakšne konkretne spremembe prinaša novela zakonska zveza o zakonski zvezi in družinskih razmerjih? Najbolj vidni sta najprej sprememba naziva iz mati in oče v starš 1 in starš 2, ter iz naziva mož in žena v oseba 1 in oseba 2. Poleg tega pa bodo imele skupnosti dveh oseb kateregakoli spola pravico do svobodnega odločanja o rojstvu svojih otrok.

Za dve ženski to odpira možnost umetne oploditve, „v moških homoseksualnih zvezah pa bodo zelo pod vprašajem, kako se bosta dva moška svobodno odločila za rojstvo otrok. Izkušnje iz drugih držav kažejo predvsem na to, da gre tukaj povsem jasno za trgovino z otroki in da gre za najemanje revnih žensk, ki bodo za plačilo prisiljene bogatim homoseksualcem izvajati tovrstne usluge“, je dejal socialni delavec Franci Donko. Gre namreč za nadomestno materinstvo, ki je pri nas še prepovedano, vendar ga bo država slej ko prej morala zagotoviti. Vprašljive pa bodo tudi posvojitve otrok iz tujine. V Sloveniji približno 600 parov čaka na posvojitev, na razpolago pa je letno 13 otrok iz tujine. „In države kot so Rusija, Makedonija in Ukrajina, s katerimi imamo sedaj sklenjene določene dogovore, bodo Slovenijo takoj dale na črno listo, kajti v teh državah tovrstno socialno eksperimentiranje ni zaželeno in ni dovoljeno“, je še povedal Donko.

Po besedah kliničnega psihologa dr. Janeza Mlakarja so vse raziskave, ki jih navajajo zagovorniki novele zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih o dobrobiti otrok v istospolnih skupnostih na trhlih temeljih. „Če govorimo iz stališča stroke in znanosti, potem smo zavezani predvsem dejstvom – ne glede na to, ali so ta dejstva nekomu všeč, ali niso všeč.“ Raziskave, ki so jih v Ameriki izvedli na otrocih v istospolnih zvezah, so po besedah dr. Mlakarja netočne, saj niso spremljale otrok v vsej dobi odraščanja, o njihovem počutju pa so spraševali le njihove istospolne starše. „Sodobne raziskave pa kažejo, da so ti otroci nekajkrat bolj izpostavljeni raznim motnjam v svojem razvoju; da so v tem smislu ogroženi in da nikakor niso enaki otrokom, ki odraščajo v heteroseksualnih skupnostih“.

Nevarnost, ki jo prinaša omenjena novela zakona je uvajanje teorije spola v našo družbo. „Prva stvar, ki jo ta teorija uči je, da človeška identiteta kot ženska in moška ne obstajata. To se pravi kot ženska nima svojega bistva in moški nima svojega bistva. Vse je samo produkt družbe.“ Teorija spola se je začela že v 50.ih letih, v zadnjih dveh desetletjih pa je dobila povsem nove razsežnosti. „Teorija spola je res neka filozofska teorija v osnovi, ki je skregana z vsemi empiričnimi znanostmi“, je prepričan Janez Mlakar in dodaja: „Vsa genetika govori o tem; fiziologija tudi. Vsaka celica v telesu je namreč ženska ali moška in ima neke značilnosti. Nevroznanost pravi, da so ženski možgani drugačni kot moški možgani in sicer v pozitivnem smislu: ženska ima neko svojo kvaliteto, moški ima svojo. In oboje skupaj da nekaj posebnega.“

Teorija spola pa ne ostaja le pri neki ideji, ampak jo po šolah v državah, kjer je takšna zakonodaja sprejeta, že izvajajo. ZL pa celo predlaga, da bi učbenik Ljubezen je ljubezen, ki otroke spodbuja k izbiri spola in spremembah spolne usmerjenosti, postal obvezen v šolskih programih. Psiholog Janez Mlakar pa opozarja celo pred spreminjanjem kulture: „Najhujše je, da se na tako podel način spreminjajo stvari. Na to opozarja Anne Cambpbell: evolucija je ustvarjala heteroseksualno skupnost milijone let. Pri nas se pa ena strančica odloči, da bo v 14 dneh po hitrem postopku to spremenila“, še poudarja klinični psiholog in nevropsihiater dr. Janez Mlakar.