Damijana MedvedDamijana Medved
Matej KržišnikMatej Kržišnik
Petra StoparPetra Stopar

Dragu Jančarju in Tomu Križnarju izročili nagrado Državljan Evrope

| 04.07.2015, 11:04

Na Vodnikovi domačiji so pisatelju Dragu Jančarju ter mednarodnemu aktivistu in človekoljubu Tomu Križnarju izročili nagrado Državljan Evrope, ki jo podeljuje Evropski parlament. Pred podelitvijo nagrade se je z nagrajencema srečal predsednik republike Borut Pahor in jima čestital.

Jančar je z literarnim opusom in družbenim delovanjem pomembno prispeval h krepitvi evropske ideje ter promociji evropskih vrednot svobode, enakosti in demokracije. Kot predsednik slovenskega centra PEN je prispeval k demokratizaciji Slovenije in se zavzemal za mir med vojno na ozemlju nekdanje Jugoslavije. Za svojo pripovedno prozo, dramatiko in esejistiko je prejel številne tuje in domače literarne nagrade.

Jančar je tudi najpogosteje prevajani slovenski pisatelj. Dokazal je in dokazuje, da lahko, če je literarna umetnost kakovostna ter živa in če ni umetni ovir na poti do bralcev, tudi na mednarodnem literarnem trgu dobri pisatelji uspejo, četudi izhajajo iz relativno majhnega jezikovnega območja, je obrazložitev nominacije povzel evropski poslanec Milan Zver, ki je Jančarja za nagrado nominiral skupaj z evropskimi poslanci Lojzetom Peterletom, Ivom Vajglom, Romano Tomc, Francem Bogovičem in Patricijo Šulin.

Kot je ob prejemu nagrade dejal Jančar, so politiki pisatelje sicer pogosteje poslušali, ko je bila Evropa zamejena z minskimi polji in žičnimi ovirami. Takrat je tudi njihova debata o srednji Evropi prispevala k temu, da so te meje padle. Sedaj smo sicer res v krizni situaciji, vendar bo Evropa, ko bodo ekonomska in druge druge krizne situacije mimo, še zmeraj privlačna, saj je še vedno dežela sorazmernega blagostanja, poskusa, da bi bila tudi socialno pravična in prostor brez meja ter prostor človekovih pravic.

Križnar je s svojim človekoljubnim udejstvovanjem v državah tretjega sveta, predvsem v Južnem Sudanu, sudanski pokrajini Darfur in DR Kongo, požel veliko odobravanje in priznanja različnih mednarodnih organizacij in institucij.

Po besedah evropske poslanke Tanja Fajon, ki je Križnarja za nagrado nominirala skupaj s evropskim poslancem Igorjem Šoltesom, njegovega dela ne smemo razumeti kot zgolj reševanje neke majhne skupine ljudi, ampak nasprotno: Križnar nam postavlja ogledalo, v katerem lahko vidimo, kako imuni smo postali na vse, kar se dogaja, na številne pokvarjene mehanizme sveta, kopičenje dobička in kapitala. Izrazila je veselje, da imamo v svoji sredini človeka, ki ne predstavlja, kot sami pravi, le oči in ušes grozodejstev, ampak predstavlja tudi našo vest.

Kot je ob prevzemu nagrade povedal Križnar, moč za svoja prizadevanja verjetno črpa iz let, ki jih je preživel na kolesu, ko je v 80. letih minulega stoletja, pobegnil pred odgovornostjo doma. Tedaj je prišel v stik s toliko kulturami in pri vseh odkril posebne kvalitete. Tedaj se je tudi zaklel, da ne bo izgubil zaupanja v ljudi, ki jih od tedaj vidi drugače.

Evropa mora po njegovih besedah igrati pomembno vlogo v modernem svetu, saj je zibelka človekoljubja. Človek se je v zadnjih stoletjih ravno v Evropi najbolj ozavestil, tako posameznik, kot kolektivno. Zato mora Evropa preprečiti vse vojne, ki divjajo po svetu, je poudaril.

Evropski parlament nagrado Državljan Evrope podeljuje od leta 2008. Podelitev nagrad najprej poteka v državah članicah, nagrajenci pa bodo povabljeni tudi na slovesnost oktobra v Bruslju.

Vseh nagrajencev je letos 47, prihajajo pa iz 25 držav članic. Osrednja tema nagrade za to leto je bila mednarodni razvoj in boj proti revščini.

Bližina v zadnjem obdobju življenja (photo: Slovensko društvo Hospic) Bližina v zadnjem obdobju življenja (photo: Slovensko društvo Hospic)

Milostna smrt in usmrtitev namesto podpore?

O vprašanju samomora z medicinsko pomočjo naj bi odločali na referendumu 9. junija. SDS in NSi sta sicer v ponedeljek vložili zahtevi za ustavno presojo odlokov o omenjenem referendumu, kar bi ...

Romanje v Habsterdick 2024 (photo: osebni arhiv Jožeta Kamina) Romanje v Habsterdick 2024 (photo: osebni arhiv Jožeta Kamina)

Marija Pomagaj je s svojimi rojaki po vsem svetu

Rojaki na vzhodu Francije 1. maja že desetletja romajo k Mariji Pomagaj v Habsterdick. Letos je sveto mašo daroval ljubljanski nadškof metropolit Stanislav Zore, ki ima tudi rudarsko preteklost. V ...