Velikonočno jutro v meglenih časih
| 07.04.2015, 15:40 Blaž Lesnik
"Če namreč v Njegovo vstajenje ne veruješ, potem je velika noč izpraznjena vse njene vsebine." Stavek iz velikonočne pridige nadškofa Stanislava Zoreta govori o bistvu krščanske vere: o upanju in veri. Z velikonočnim jutrom in skrivnostjo praznega groba pa povezujem še nekaj, kar morda uide nepozornemu opazovalcu, saj gre za zunanja znamenja. Skrbno zložen prt in povoji, urejenost, čistost, svetloba, morda tudi prijeten vonj...
Ta jasen pogled, poln miru in notranje trdnosti lahko izhaja samo od tam, kjer je doma Resnica. Danes se skozi naše vsakdanje, družbeno in medijsko življenje plazi megla polresnic, zmot in laži.
Človeštvo razpolaga z največjo količino informacij, vsak dan lahko izvemo podrobnosti o dogajanju na drugi strani zemeljske oble. Vse to nas pogosto po nepotrebnem obremenjuje, zavaja in krade čas. Ukvarjamo se sami s seboj in s svojimi strahovi (o teorijah zarot v prejšnjem komentarju), posledice bivanjske izpraznjenosti pa se kažejo v agresiji, depresiji in različnih zasvojenostih.
Na veliki petek smo lahko spremljali križev pot, ki ga je Radio Ognjišče prenašal izpred groba mnogih, ki so bili v rudniškem jašku nasilno usmrčeni in zakopani. Koliko takih hudih jam in neodkritih grobišč je po naši Sloveniji in tudi drugod? To so resnično kontaminirane pokrajine, nad katerimi se dviga megla strahu, molka in notranje stiske vseh tistih, ki vedo ali slutijo, kaj se je tam zgodilo, pa o tem niso smeli govoriti. Desetletja. Po sedemdesetih letih od konca druge svetovne vojne je pred Barbara rovom molk prekinila molitev - za vse: za krvnike in mučence.
Vse gostejša megla se v zadnjem času nabira okrog besed človekove pravice. Ne manjka veliko, da bosta ti dve besedi dosegli enako stopnjo zlorabe in manipulacije kot beseda ljubezen. Na nedemokratičen način vsajena sprememba družinskega zakonika je prav tako polna megle v obliki besed spoštovanje drugačnosti, enakopravnosti in mavričnega sobivanja. Kot je za nastanek megle v naravi potrebna vlaga in nekaj fizikalnih procesov, je tudi pri tej megli zadaj nekaj scenaristov in izvajalcev, ki jo spuščajo. Ustvarjalci namenoma, tisti, ki nasedejo igri laži, pa jo nevedno širijo naprej.
V praznem grobu je vladala urejenost, red, trdnost Resnice. Čeprav so jo veliki duhovniki hoteli takoj „zadimiti“ in so podkupili vojake, ki so stražili pred grobom, češ da so Jezusovo truplo njegovi učenci ukradli, se laž ni prijela. Vsaj ne tako, kot so si želeli. Podkupovanje za lažno pričanje torej ni od danes. Čeprav torej danes ni nič drugače in živimo sredi kontaminiranih pokrajin in megle, bo resnica na koncu zmagala. Stavek „Vstal je, kakor je rekel“ skozi dvatisočletno zgodovino danes najmočneje odmeva prav tam, kjer je krvavo preganjan. Lahko pa se zanj odloči prav vsak: kaj vendar lepšega od svetlobe velikonočnega jutra, ki je obarvano z mirom in ljubeznijo?