Misijonar Pedro Opeka znova predlagan za Nobelovo nagrado za mir

Slovenija | 30.01.2015, 18:34

Civilna družba za pravično Slovenijo, oziroma nevladna organizacija Zavod za oživitev civilne družbe, je letos znova pripravila postopek za nominacijo Pedra Opeke in skupnosti Akamasoa za Nobelovo nagrado za mir za leto 2015.

Predlagatelji so tokrat k podpisu predloga povabili več ljudi iz akademskih vrst, da bi tako formalno omogočili nominacijo Opeke. V obrazložitvi so zapisali, da je Opeka pred četrt stoletja začel svojo človekoljubno pot, na kateri pomaga revnim na Rdečem otoku. Pri tem delu ga vodi želja, da bi povsem razosebljene brezdomce iz smetišč in ulic madagaskarske prestolnice usposobil za samostojno življenje, z delom in finančno osamosvojitvijo ter z izobrazbo otrok in mladine.

Predlagatelji so še zapisali, da je bilo s pomočjo njegovih sodelavcev v programih gibanja Akamasoa pomoči deležnih več kot pol milijona najrevnejših prebivalcev Madagaskarja. "Človekoljubna prizadevanja lazarista Pedra Opeke in njegovih malgaških sodelavcev so postala svetovni projekt miru, boja proti revščini, zapostavljenosti in krivicam ter zagotavljanja človeka vredno življenje ubogim povsod po svetu," še piše v obrazložitvi. Med podpisniki nominacije so na prvem mestu dr. Lovro Šturm, dr. Verica Trstenjak, dr. Irena Avsenik Nabergoj ter Jože Možina iz Civilne družbe za pravično Slovenijo.

Nominacija Pedra Opeke in skupnosti Akamasoa za Nobelovo nagrado za mir za leto 2015

Pod okriljem Civilne družbe za pravično Slovenijo (nevladna organizacija Zavod za oživitev civilne družbe) je bila danes javnosti predstavljena nova pobuda za nominacijo p. Pedra Opeke in njegove skupnosti Akamasoa za Nobelovo nagrado za mir za leto 2015.

Letošnjo nominacijo je podprlo več odličnih posameznikov iz akademskih vrst in s svojim podpisom formalno omogočili nominacijo za Nobelovo nagrado za mir.

Prvo podpisani nominator je prof. dr. Lovro Šturm, sledijo pa mu prof. dr. Verica Trstenjak (Pravna fakulteta Univerze na Dunaju), dr. Tamara Griesser Pečar, dr. Irena Avsenik Nabergoj (ZRC SAZU), prof. dr. Stane Granda (Zgodovinski inštitut Milka Kosa ZRC SAZU), prof. dr. Igor Škamperle (Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani), prof. ddr. Igor Grdina (Inštitut za kulturno zgodovino ZRC SAZU), prof. dr. Marko Kambič (Pravna fakulteta Univerze v Ljubljani), dr. Boris Golec (Zgodovinski inštitut Milka Kosa ZRC SAZU), prof. dr. Jože Ramovš (Inštitut Antona Trstenjaka) in dr. Ivan Štuhec (Teološka fakulteta Univerze v Ljubljani).

Podpisniki nominacijskega pisma so v obširni obrazložitvi nominacije Norveškemu Nobelovemu komiteju predlagali, da Pedru Opeki in njegovi skupnosti Akamasoa na Madagaskarju, zaradi izrednega človekoljubnega dela in poslanstva, podeli Nobelovo priznanje za mir za leto 2015.

Obrazložitev nominacije:

Pedro Opeka je pred dvema desetletjema in pol začel izjemno človekoljubno delo. Soočen z življenjskimi stiskami malgaškega podeželja, predvsem pa z bedo ljudi, ki so dobesedno živeli in delali na ogromnih smetiščih na obrobju mesta, je svoje življenje posvetil pomoči tem ljudem. Njegova osnovna ideja od vsega začetka je bila, da že povsem razosebljene brezdomce iz smetišč in ulic malgaške prestolnice Antananarivo usposobi za samostojno življenje, z delom in finančno osamosvojitvijo ter z izobrazbo otrok in mladine.

S pomočjo svojih predanih sodelavcev Malgašev je bilo v programih njegovega gibanja Akamasoa pomoči deležnih več kot pol milijona najrevnejših Malgašev. Njihov model pomoč je celovit; odraslim brezdomcem pomagajo do dostojnega dela, otroci, ki so živeli na smetiščih hodijo v njihove šolo, družinam pomagajo do hiš v urejenih naseljih Akamasoe z zdravstveno oskrbo, parki in igrišči.

Neutrudna prizadevanja Pedra Opeke in njegovih sodelavcev so obrodila izjemen sad. Skupnost Akamsoa danes obsega 18 vasi z vso potrebno infrastrukturo. Nekdanji brezdomci oziroma družine danes živijo v več kot 4 000 zidanih domovih. V skupnosti poteka celoten vzgojni in izobraževalni proces od otroških vrtce, osnovnih, poklicnih in srednjih šol do celo pred kratkim ustanovljene univerze Akamasoa ter tri knjižnice. V šolskem letu 2013/2014 je bilo v izobraževalni proces vključenih 11 500 otrok in mladih. Mladi se lahko izobrazijo in usposobijo za različne poklice in dejavnosti. V skupnosti Akamasoa deluje šest klinik, tri bolnice in štiri porodnišnice. Zgradili so 18 različnih športnih igrišč. Pedro mlade Malgaše vzgaja tudi v spoštljivem odnosu in skrbi za naravo. Je goreč aktivist pogozdovanja in varovanja gozda, ki je na Madagaskarju v 70 odstotkih že uničen. Z mladino zato posadi okrog 50 000 drevesnih sadik na leto.

Poleg dela v skupnosti Akamasoa je Pedro Opeka s sodelavci zgradil in ustanovil številne izobraževalne ustanove tudi v drugih provincah Madagaskarja in jih predah v upravljanje državnim inštitucijam. Njegove pomoči pa so deležni tudi vsi, ki na kakršen koli način vstopijo v stik z njihovo skupnostjo. Na leto razdelijo okrog pet milijonov obrokov hrane.

Za uspeh projekta Akamasoa so poleg Pedra še posebej zaslužni njegovi Malgaški sodelavci. Vse delo v skupnosti Akamasoa vodi in izvaja skoraj 500 odločnih in pogumnih domačinov. Skupnost, v poleg naštetih ustanovah, zagotavlja preko 3 600 delovnih mest še z delom v kamnolomih, na malih kmetijah, različnih delavnicah in prodajalnah.

Akamasoa Pedra Opeke še naprej širi svojo dejavnost, pridobiva ugled in doživlja nov razcvet. Njegov uspešen model spopada z revščino in neenakostjo očeta predstavlja resnično upanje in zgled, da je drugačen svet mogoč.

Kljub temu, da je človekoljubna dejavnost Pedra Opeke in skupnosti Akamasoa locirana na ožje območje Madagaskarja, je potrebno posebej poudariti, da je Pedro s svojo karizmo ter odločnim in transparentnim zavzemanjem za uboge na Madagaskarju, uspel vzbuditi tudi tujo javnost. Skupnost Akamasoa ima prijatelje in podpornike v številnih državah sveta. Množico anonimnih posameznikov in številne vplivne posameznike, ki podpirajo njegove človekoljubne projekte in gibanje Akamasoa. Brez pretiravanja lahko trdim, da je skupnosti Akamasoa ne svojstven način »prestopila« meje Madagaskarja. Človekoljubna prizadevanja Pedra Opeke in njegovih malgaških sodelavcev pa so postala svetovni projekt miru, boja proti revščini, zapostavljenosti in krivicam ter zagotavljanja človeka vredno življenje ubogim povsod po svetu.

Pedro Pablo Opeka je katoliški duhovnik in misijonar na Madagaskarju. Rojen je bil leta 1948 v Buenos Airesu v Argentini slovenskima staršema, povojnima emigrantoma iz Slovenije. Svoje izredno človekoljubno delo in poslanstvo med najbolj ubogimi in zapuščenimi prebivalci Madagaskarja je skupaj s številnimi malgaškimi sodelavci v skupnosti Akamasoa začel pred dobrimi 25 leti.

Pedro Opeka je prejemnik številnih najvišjih priznanj. Leta 2007 mu je francoski predsednik podelil priznanje Vitez legije časti. Evropska akademija znanosti in umetnosti mu je podelila Nagrado za toleranco. Leta 2009 mu je predsednik Republike Slovenije Danilo Türk podelil nagrado »za izjemen prispevek na področju humanitarnega dela, socialne in teološke misli in skrbi za sočloveka« ter ga odlikoval z Zlatim redom Republike Slovenije za zasluge, najvišjim državnim odlikovanjem. Večkrat je bil nominiran za Nobelovo nagrado za mir.

Nominacija Pedra Opeke in skupnosti Akamasoa za Nobelovo nagrado za mir za leto 2015 je zaradi izjemnega človekoljubnega poslanstva, želja množice Slovencev in drugih ljudi po svetu, ki cenijo in podpirajo Opekovo delo.

Jože Možina, Civilna družba za pravično Slovenijo