Nominacija Opeke za Nobelovo nagrado za mir tudi uradno odposlana

Slovenija 31. 01. 2015, 11:20

Predstavniki Civilne družbe za pravično Slovenijo so včeraj pozno popoldne tudi uradno odposlali celotno gradivo nominacijskega pisma Nobelovemu odboru v Oslo. Pismu, ki je opremljeno s podpisi predlagateljev s prvopodpisanim nekdanjim predsednikom Ustavnega sodišča Lovrom Šturmom, so priložili slikovno gradivo in dokumentarni film Pedro Opeka - dober prijatelj. Odločitev o nominaciji bo znana jeseni.

Pobudniki so na včerajšnji predstavitvi nominacije povedali, da je letošnji predlog podprt predvsem z uglednimi imeni iz akademske sfere za razliko od prejšnjega predloga, ki je imel bolj politične podpornike. Jože Možina je v imenu Civilne družbe za pravično Slovenijo izpostavil, da so prepričani, da imajo v Pedru Opeki najboljšega kandidata za Nobelovo nagrado za mir v Sloveniji, morda na svetu. Opeka po besedah Možine namreč vrača ljudem človeško dostojanstvo in kaže model socialne vključenosti za cel svet.

Misijonar Pedro Opeka se je zahvalil za ponovno nominacijo za Nobelovo nagrado za mir. "Vsi, ki delamo na humanitarnem področju, delamo iz ljubezni, vere in globokega prepričanja, da je to naša humana dolžnost. Tako bomo tudi delali naprej, tudi če ni priznanj!" je zapisal v pismu Civilni družbi za pravično Slovenijo.

"Brez dvoma nam lahko tako priznanje veliko pomaga - da bi bili še bolj učinkoviti pri delu za reveže, ki tako počasi napreduje. Ker pa je veliko dobrih ljudi na svetu, ki tvegajo v delu za sočloveka, za bližnjega, za reveže, za izkoriščene otroke, vem, da je skoraj nemogoče dobiti to nagrado," je zapisal, potem ko je nevladna organizacija Zavod za oživitev civilne družbe letos znova pripravila postopek za nominacijo tega slovenskega misijonarja na Madagaskarju in njegovega združenja Akamasoa za Nobelovo nagrado za mir za leto 2015.

Kot so danes še sporočili iz Civilne družbe za pravično Slovenijo, Opeka izraža prepričanje, da je vse, ki delujejo za boljši in pravičnejši svet, tja postavila Božja previdnost. "In tam moramo delati, da bi resnica, bratstvo in strpnost premagala vse druge ideologije, ki razdirajo in preprečujejo sožitje med ljudmi in narodi. Bratstvo ni samo dobra želja, je nujnost za naš svet, če hočemo živeti v spoštovanju in miru med seboj," je zapisal.

Misijonar izpostavlja, da mora biti jasen cilj vsega človeštva medsebojna pomoč, spoštovanje, poslušanje, saj bomo po tej poti lahko postavili temelje novega sveta za življenje v svetu miru, brez nasilja in sovraštva. Zaveda se, da je to načrt, ki bo lahko trajal več stoletij, vendar je to edina pot za skupno prihodnost.

O življenju skupnosti Akamasoa, ki obsega 18 vasi in 4.000 zidanih domov, šest klinik, tri bolnišnice ter štiri porodnišnice, zgovorno govorijo številke: več kot 300.000 ljudi je šlo skozi program skupnosti, 30.000 ljudi si je zagotovilo streho nad glavo, 3.600 ljudi ima delo. V šolskem letu 2013/14 se je šolalo 11.500 otrok in mladih, v enem letu so razdelili pet milijonov obrokov. Pedro Opeka z mladimi, ki imajo na voljo 18 športnih igrišč, letno posadi tudi okrog 50.000 drevesnih sadik. Na Madagaskarju je namreč okrog 70 odstotkov gozda uničenega. Jože Možina je še poudaril, da pridobivamo s podporo programom Pedra Opeke tudi v Sloveniji, saj se tako krepi povezanost in občutljivost do ljudi na drugem koncu sveta.

Prvopodpisani pod pobudo Lovro Šturm pa je poudaril temeljne človekove pravice, zapisane v različnih mednarodnih pravnih dokumentih, za uresničevanje katerih si Opeka prizadeva, začenši s pravico do osebnega dostojanstva. In prav obseg pravic, ki jih s svojim širokim opusom zaobseže Opeka, je velika rednost, zato je pobudo z veseljem in ponosom podpisal.

Med podpisniki pobude je tudi profesor s Filozofske fakultete Igor Škamperle, ki je mnenja, da nas Opeka s svojo izjemnostjo spominja na to, kaj je odgovornost vsakega človeka. S požrtvovalnostjo, ki jo Opeka kaže, posebej s svojim odnosom do človeka kot osebe, odgovarja tudi na sodobno krizo, ki je po besedah Škamperleta predvsem kriza človeka.