Pred 100 leti se je rodil Božji služabnik Anton Strle

Slovenija | 21.01.2015, 10:24 Tone Gorjup

„Danes pokopavamo svetnika“, je dejal kardinal Franc Rode, takrat še v vlogi ljubljanskega nadškofa, ko je imel 24. oktobra 2003 nagovor ob krsti profesorja Antona Strleta v cerkvi Vseh svetih na ljubljanskih Žalah. Njegova zemeljska pot se je začela na god sv. Neže, 21. januarja 1915 v Osredku v župniji Sv. Vid nad Cerknico. Sto let po svojem rojstvu postaja Anton Strle kažipot k Bogu; v pripravi je postopek za njegovo beatifikacijo. Njegovemu stoletnemu jubileju so bili posvečeni tudi Brezjanski pogovori 2015, ki so osvetliti svetniški lik Antona Strleta, spominjajo se ga tudi v župniji Ljubljana - Sv. Trojica, kjer je bil desetletja duhovni pomočnik.

Duhovnik, teolog, spovednik in prevajalec je po prepričanju mnogih umrl v sluhu svetosti. Ob peti obletnici njegove smrti leta 2007 so resno začeli razmišljati o postopku za njegovo beatifikacijo. Prvi sad tega prizadevanja je knjiga z naslovom Življenje iz vere Milanke Dragar, v kateri je zbranih 162 pričevanj. Leto dni pozneje je zaživel Strletov odbor, ki je nadškofiji tudi uradno predlagal začetek postopka. Na to se je marca 2014 odzval upravitelj ljubljanske nadškofije škof Andrej Glavan in vernike povabil, naj sporočijo vse podatke, ki bi koristili za ta postopek in boljše poznavanje njegovega življenja in kreposti ter morebitna uslišanja na njegovo priprošnjo. V tem duhu so se 17. januarja 2015 odvijali tudi Brezjanski pogovori, ki sta jih pripravila Mednarodna Marijanska papeška akademija in Frančiškanski marijanski center Slovenije. Ob stoletnici rojstva se ga spominjajo tudi v cerkvi Sv. Trojice v Ljubljani, kjer Anton Strle desetletja maševal in spovedoval.

Kratek življenjepis

Anton Strle, rojen 21. januarja 1915, je bil doma iz vasi Osredek v župniji Sv. Vid nad Cerknico. Po maturi na škofijski klasični gimnaziji v Ljubljani se je vpisal na teološko fakulteto. Med vojno, 29. junija 1941, je bil posvečen v duhovnika; tri leta zatem je končal študij z doktoratom iz dogmatične teologije. Po duhovniškem posvečenju je postal prefekt v Marijanišču, trikrat je bil zaprt (najdlje od 1947 do 1952) zatem pa šest let župnijski upravitelj v Planini pri Rakeku. Leta 1958 je postal predavatelj na Teološki fakulteti, kjer je ostal do upokojitve. Napisal je 45 knjig, vrsto teoloških razprav in prevedel 36 del. Med drugim je izdal zbirko dokumentov Vera Cerkve in prevedel Dokumente drugega vatikanskega cerkvenega zbora. Anton Strle je bil izreden poznavalec vseh področij teologije; spremljal je njen razvoj tako doma kot na tujem; bil je član mednarodne teološke komisije ter uradni cenzor knjig in publikacij. Od leta 1966 je bil duhovni pomočnik v župniji Sv. Trojica v Ljubljani. Umrl je 20. oktobra 2003. Pokopan je na ljubljanskih Žalah.

Brezjanski pogovori 2015: Božji služabnik Anton Strle - z geslom „Povsod Boga!“

Načrtovani so bili že konec lanskega leta, a ker so posvečeni Božjemu služabniku Antonu Strletu, je prišlo do zamika. Tako so pogovori zaznamovali tudi 100. obletnico rojstva svetniškega duhovnika, ki so ga mnogi udeleženci simpozija na Brezjah poznali, srečevali in poslušali njegova predavanja ali duhovne nagovore. Brezjanski pogovori so se začeli z molitvijo in petimi litanijami pri Mariji Pomagaj, ki jo je rad obiskoval tudi Anton Strle. Zanj so bile Brezje osrednja slovenska božja pot, imenoval pa jih je tudi „veliko slovensko duhovno zdravilišče“. Strokovni del je potekal v dvorani nad zakristijo. Zbrane je najprej pozdravil rektor svetišča in gvardijan samostana na Brezjah p. Robert Bahčič. Med drugim je dejal: „Mislim, da bo današnji dan razsvetlil tisto duhovno pot, ki jo je prehodil Božji služabnik, da bi tudi sami začutili, kako je pomembno stopati po tej poti, za katero si je on zelo prizadeval.“ Povedal je še, da je v nedavno izdani knjigi pričevanj tudi zapis Antona Strleta. Opozoril je še, da je bil tudi član Frančiškovega svetnega reda. Za rektorjem bazilike Marije Pomagaj je zbrane nagovoril apostolski nuncij v Sloveniji nadškof Julijusz Janusz. V luči priprav na beatifikacijo Antona Strleta je omenil „bližnjico“ do oltarja in razložil, da je papež Frančišek med nedavnim obiskom v Šrilanki Jožefa Vaza prištel med svetnike brez čudeža; kanoniziral ga je, ker je bil velik evangelizator. Novega svetnika Vaza je primerjal s Strletom. Oba sta bila velika oznanjevalca, oba sta trpela zaradi Kristusa, saj sta bila v zaporu zaradi njega. Strleta je imenoval „veliki misijonar“, ker je prinašal Božje usmiljenje, ker je veliko časa preživel v spovednici. Ob koncu je zbrane povabil, da bi se od njega učili ponižnosti, pokorščine in preprostosti. Ljubljanski nadškof p. Stane Zore, svoj čas Strletov študent, je povedal, kakšen je bil profesorjev odnos do študentov. Po eni strani strog na izpitih, po drugi strani pa je za svoje študente veliko premolil. Povedal je še, kako je doživljal poklek starčka Strleta pod korom v cerkvi Sv. Trojice in v njem odkril njegovo globoko vero. Omenil je še veliko ljubezen Antona Strleta do teologije in zaželel, da bi to ljubezen imeli tudi študentje teologije, profesorji, duhovniki in vsi , ki učijo verouk po župnijah ... in da bi bila v nas „jasnost“ s katero se je odlikoval Anton Strle. Zbrane je pozdravil še župan Radovljice Ciril Globočnik.

Prvo predavanje je imela uršulinka sestra Marija Jasna Kogoj, ki ga je od svojega prihoda v ljubljansko redovno skupnost 1969 do Strletove smrti srečevala tudi kot svojega spovednika in duhovnega spremljevalca. Pod naslovom „Božji služabnik Anton Strle – svetla zvezda na temnem nebu 20. stoletja“, je na osnovi tega, kar je Strle o sebi govoril ali zapisal, predstavila njegovo življenjsko pot. Začela je pri njegovem otroštvu in se ustavila pri doživetju 10-letnega dečka, ko je v njem dozorela odločitev za duhovniški poklic. Sledila je pot v Ljubljano, kjer je Strle rasel v učenosti in kreposti. Predstavila je tudi njegovo bogato duhovniško pot, ki se je začela sredi vojne vihre, vodila skozi različne zapore, prek pastoralnih izzivov in prizadevanj za ustanovitev župnije na Žalah, do teološke Fakultete in nove župnije pri uršulinkah v Ljubljani. Vso to pot je prehodil v tesni povezanosti s Kristusom in njegovo materjo. Sestra je svoje predavanje sklenila z besedami: „Govorila sem o koreninah in o deblu tega čudovitega božjega drevesa, o krošnji in sadovih pa bodo spregovorili drugi.“

Profesor Anton Štrukelj je bil Strletov študent na fakulteti. Strle je bil mentor pri njegovem diplomskem študiju in vsa nadaljnja študijska leta. Kot je nekje povedal prof. Štrukelj je bil Anton Strle njegov duhovni oče in iskren prijatelj. Štrukelj se je v predavanju osredotočil na „Gorečnost za sveto teologijo v spisih Božjega služabnika Antona Strleta.“ Za izhodišče je vzel besede umirajočega profesorja Franca Jereta mlademu Strletu; „Bog daj, da bi veliko napravili za sveto teologijo!“ Za Strleta teologija ni bila znanost ampak je postajala vedno bolj živeta vera, zato sveta teologija lahko tudi „klečeča teologija“. Kot je povedal Anton Štrukelj, so vsi, ki so bili blizu Strletu, občudovali njegovo dosledno življenje po evangeliju. Veroval je, kar je bral; učil, kar je veroval, in živel po skrivnosti Kristusovega križa. To življenje in mišljenje v občestvu s Kristusom je dajalo prof. Strletu tisto moč presoje in tisto zmožnost razločevanja, ki ne moreta izhajati iz gole učenosti. Imel je oster čut za to, kaj je pravilno in kaj je zgrešeno; kaj vero očiščuje in ji daje rast in kaj jo ruši. Znal je razločevati duhove in zaradi tega je bila njegova sodba tako dragocena.

P. Andrej Pirš iz duhovne družine „Delo“, ki je tudi postulator za beatifikacijo Antona Strleta, je osvetlil krepostno življenje svetniškega kandidata. Kot je dejal, je Anton Strle vsakemu, ki je prišel v stik z njim, neizbrisno ostal v spominu kot človek molitve, askeze, človek teologije in požrtvovalen spovednik. Povedal je, kje so v prizadevanjih za uraden začetek postopka in kaj vse so odkrili pri raziskovanju gradiva o njem. Naslov njegovega predavanja je bil „Kreposti Božjega služabnika prof. dr. Antona Strleta“. Posebej je omenil, da je Anton Strle vsakemu, ki je prišel v stik z njim, neizbrisno ostal v spominu kot človek molitve, askeze, človek teologije in požrtvovalen spovednik.

Sklepno predavanje je imel diakon Andrej Lažeta, bogoslovec oziroma diplomant Teološke fakultete. Pod mentorstvom prof. Antona Štruklja je diplomiral na temo Posvetitev Mariji v spisih dr. Antona Strleta. Svojemu predavanju pa je dal naslov „Posvetitev Mariji v spisih in v življenju profesorja dr. Antona Strleta“. Izhajal je iz drugega dela novomašnega gesla Antona Strleta. Ta si je za vodilo duhovniškega poklica izbral besedi „Povsod Boga!“ in v srcu vedno dodal „Ljubljena Mati!“ Predavanjem je sledil pogovor o predstavljenih in tudi drugih temah. Za glasbeno kuliso Brezjanskih pogovorov 2015 sta poskrbeli profesorici pianistka Vlasta Rus in sopranistka Pia Brodnik.

Prisluhnite Brezjanskim pogovorom 2015! Za posnetke se zahvaljujejmo p. Ivanu Rampretu.