Vodenje zveze Nato prevzema Jens Stoltenberg

Svet | 01.10.2014, 15:34

Na čelo Nata danes stopa nekdanji norveški premier Jens Stoltenberg. Na položaju generalnega sekretarja organizacije severnoatlantske pogodbe bo nasledil Danca Andersa Fogha Rasmussena. Ta vodenje zavezništva predaja v zelo zahtevnem obdobju krize v Ukrajini in naraščajočih napetosti v odnosih med Zahodom in Rusijo. Letos bo tudi končana najzahtevnejša misija Nata do zdaj - misija Isaf v Afganistanu.

Rasmussen je Nato vodil od 1. septembra 2009. V poslovilnem nagovoru veleposlanikom 28 članic zavezništva se je zahvalil za podporo v teh petih letih. "To so kritični časi. Soočamo se z resnimi izzivi: agresivna dejanja Rusije v Ukrajini, širjenje tako imenovane Islamske države v Iraku in Siriji ter vse večja nestabilnost na Bližnjem vzhodu in severu Afrike. Te krize imajo globalne posledice," je Rasmussen opozoril pred dnevi. Prepričan je, da sta zato ogrožena mir in varnost v Severni Ameriki in Evropi. Ker predstavljata središče globalne družbe, morata odločno in enotno zagovarjati svobodo. "Svet ne bo postal manj nevaren zato, ker to želimo. Držati se moramo globalne perspektive, da bomo lahko kljubovali osamljenosti in odmaknjenosti."

Da se veseli dela, pa je na svojem prvem srečanju z veleposlaniki članic zavezništva poudaril Stoltenberg. Zaveda se, da so pred njim težke naloge. Za zdaj se do njih vsebinsko ni želel opredeljevati. Jasno je, da bo velik izziv rusko-ukrajinski spor, zaradi katerega se stara celina po ocenah analitikov vse bolj zapleta v novo hladno vojno. Stoltenberg velja za prijatelja ruskega predsednika Vladimirja Putina, zato so pričakovanja, da mu ga bo uspelo omehčati in tako zmanjšati napetosti, velika. Pred njim je tudi sklep misije Isaf v Afganistanu s koncem tega leta in začetek nove s prihodnjim letom. Misija Odločna podpora bo namenjena nadaljevanju urjenja in usposabljanja afganistanskih sil. Stoltenberg se bo v novi funkciji moral soočiti tudi z grožnjo, ki jo svetu predstavljajo skrajneži Islamske države v Siriji in Iraku. Nato kot organizacija ne sodeluje v boju proti njim, so pa v koaliciji držav proti tej teroristični skupini vse članice zavezništva.

"Službo sem prevzel, ker želim prispevati k miru in varnosti," je Stoltenberg poudaril konec marca, ko so ga članice Nata izbrale za novega generalnega sekretarja zavezništva. Njegov mandat bo trajal štiri leta z možnostjo podaljšanja za leto dni.