Pregled domačih dogodkov od 6. do 13. junija 2014

Slovenija | 14.06.2014, 11:38

Po skoraj tednu dni je vročina, ki je zajela Slovenijo, popustila, za osvežitev je poskrbel dež, čeprav so nevihte in toča ponekod povzročile tudi marsikatero nevšečnost. A padavine zadnjih dni niso ohladile razgretega političnega ozračja. Prav na dan, ko so v osnovnošolske klopi zadnjič sedli učenci devetih razredov, smo vstopili v čas volilne kampanje pred predčasnimi parlamentarnimi volitvami. Zdaj je dokončno jasno, da bomo poslance, ki bodo v hramu demokracije zastopali naše interese, izbirali 13. julija. Da bomo svoje glasove strankam in kandidatom oddajali ta dan, čeprav bo takrat marsikdo na dopustu, je sporočilo ustavno sodišče. Ob tem je opozorilo na ustavni rok, ki določa, da je treba nov državni zbor izvoliti najpozneje dva meseca po razpustu prejšnjega. Na volišča smo se sicer že podali preteklo nedeljo, a v zelo majhnem številu. Referendum, na katerem smo odločali o tako imenovani arhivski noveli, zato ni uspel. V Kočevskem Rogu so dan prej molili za žrtve revolucionarnega nasilja, na Dobrovi pri Ljubljani so prejšnji konec tedna počastili spomin na svojega velikega rojaka, kardinala Alojzija Ambrožiča. Veselili smo se tudi nekaterih uspehov naših športnikov, med odmevnejšimi sta prvo in drugo mesto gorskih kolesark Tanje Žakelj in Blaže Klemenčič na evropskem prvenstvu v Nemčiji.

Volitve 2014, politika in gospodarstvo

Ustavno sodišče je v dveh primerih zavrglo in v enem zavrnilo pobude za oceno ustavnosti odloka o razpustitvi parlamenta in razpisu predčasnih volitev. Zavrglo je pobudo Ivana Vogrina ter pobudo, ki sta jo v imenu Krščanskih socialistov Slovenije in društva Davkoplačevalci se ne damo vložila Andrej Magajna in Vili Kovačič. Pobudo skupine državljanov, ki so jo med drugim podprli tednik Mladina ter stranki Solidarnost in Združena levica, je vsebinsko obravnavalo, a jo nato zavrnilo kot neutemeljeno. Ugotovilo je, da bi predsednik države Borut Pahor kršil rok, ki ga določa ustava, če bi parlamentarne volitve razpisal jeseni. "Odločitev ustavnega sodišča ima po mojem mnenju dvojni pomen: odpravlja sleherni dvom v ustavnost moje odločitve, v skladu z mojo presojo in presojo državnega zbora, da so v nastalih razmerah najboljša od možnih rešitev predčasne volitve, se Sloveniji obeta, da bo imela novo vlado z vsemi pooblastili že sredi septembra," se je odzval Pahor. Takšna odločitev varuha najvišjega splošnega pravnega akta države po njegovih besedah krepi upanje, da bomo politično, gospodarsko in socialno dokončno okrevali. Predlagatelji ustavnih presoj, nasprotno, niso zadovoljni in vztrajajo pri svojih argumentih. A je predsednik ustavnega sodišča Miroslav Mozetič njihove odzive tako komentiral: "Politikom sporočam, da ustavno sodišče ni psihiatrična klinika in da vseh političnih norosti ustavno sodišče ne more zdraviti. Zdravi lahko samo tiste, kjer govorimo o vprašanju ustavnosti." Stranke niso presenečene. Predsedniku SDS Janezu Janši niti ni bilo jasno, kaj so pobudniki ustavnih presoj odloka o razpustitvi parlamenta in razpisu predčasnih volitev pravzaprav skušali doseči. "Čim dlje bi v tej situaciji prestavljali volitve, težje bi bile posledice. Tisti, ki je to predlagal, je verjetno zagovornik kaosa. Očitno ima od tega neke koristi," je prepričan. Da je ustavno sodišče tisto, ki mora med prvimi spoštovati ustavo, je poudarila predsednica N.Si Ljudmila Novak. Kot je pojasnila, je ta nad našimi željami in tudi počitnicami. "Za državo je najboljše, da čim prej izvedemo volitve. Volitve so dejstvo, ki ga ni mogoče preložiti. Čim prej moramo dobiti novo vlado, ki bo imela zaupanje državljanov, seveda se mora tudi takoj lotiti dela." Podobno je menil predsednik SLS Franc Bogovič. "Takšen kaos, kot ga imamo v državi zdaj, bi imeli vse do božiča, če bi bile volitve jeseni." Odločitev ustavnega sodišča je razveselila tudi SD. Začasni strankin predsednik Dejan Židan je prepričan, da je koristna za državo, saj omogoča hitrejši izhod iz krize. V PS so jo pričakovali, kot so dodali, so na bližajoče se volitve pripravljeni. To so poudarili tudi v DL. V Zavezništvu Alenke Bratušek se niso odzvali, prvak DeSUS je ocenil, da je v interesu države, da čim prej dobi vlado s polnimi pooblastili in polno delujoč parlament.

Stranke so se že pred dokončno potrditvijo datuma volitev začele pripravljati nanje. Dejavnosti, s katerimi prepričujejo, zakaj si zaslužijo podporo, pospešeno nadaljujejo, saj smo že zakorakali v kampanjo. V SDS so tako predstavili program, v katerem se zavzemajo za večjo gospodarsko rast, pravičnost in nova delovna mesta. "V tem trenutku namreč nimamo niti zadostne gospodarske rasti, ki bi toliko povečevala naš bruto domači proizvod, da bi lahko vsaj mirno vračali stare dolgove. Praktično na nobenem področju nimamo okolja pravičnosti, ki bi motiviralo ljudi da več ustvarjajo in ki bi motiviralo tudi večjo solidarnost. Ni novih delovnih mest v gospodarstvu, ki lahko edina predstavljajo luč na koncu tunela izhoda iz krize," ugotavlja predsednik SDS. Program SDS med drugim predvideva 50 evrov višjo plačo za vse, ki zaslužijo do tisoč evrov, in letno razbremenitev družin za 200 evrov na otroka, družinske proračune namerava SDS razbremeniti tudi z znižanjem rtv-naročnine za 50 evrov na leto, mladi, ki bodo uspešno sklenili šolanje, bodo po programu avtomatično pridobili pravico do plačanega oziroma štipendiranega pripravništva v višini 300 evrov na mesec, učenci od 3. razreda osnovne šole in vsi dijaki bodo dobili v brezplačno uporabo tablične računalnike, ne bo več obveznih delovnih zvezkov, upokojenci bodo lahko vozovnice za medkrajevni javni potniški promet kupovali pod enakimi pogoji kot dijaki in študentje. "To je pet neposrednih ukrepov, s katerimi razpremenjujemo slovenske davkoplačevalce in pravičnejše porazdeljujemo bremena krize," je pojasnil Janša. SDS v programu prav tako obljublja, da ne bo nižanja pokojnin, prav tako ne bo nepremičninskega davka, zavzema se še za odpravo prekomerne obdavčitve za dnevne migrante in ukinitev prevoznic.

Stekla so tudi povezovanja med strankami. N.Si se tako o skupnih programskih okvirjih že pogovarja z SLS, vabilo k sodelovanju je poslal tudi SDS. Podlaga zanj bo akcijski načrt, ki so ga pripravili v stranki, in v ospredje postavlja predvsem gospodarstvo in nujne reforme. "Ugotavljamo, da so v bistvenih točkah gospodarstva naši programi zelo sorodni," je povedala predsednica N.Si. Novakova meni, da bi pomladne stranke lahko podpisale partnerski dogovor za uresničevanje akcijskega načrta, ki bi lahko postal temelj za koalicijsko pogodbo ob morebitnem sestavljanju vlade. Ob tem v N.Si ostajajo odprti tudi za ostale programsko sorodne stranke. "Menimo, da so novi obrazi, nove stranke dobrodošle, da s tem ni nič narobe. Vendar samo novi obraz ni dovolj za reševanje krize v Sloveniji. Zato smo prepričani, da je ta program lahko tudi temelj za povezovanje tudi s tistimi, ki želijo, da bi v Sloveniji vendarle lahko oblikovali in uresničili nujne ukrepe za uspešno državo." Da gresta skupaj na volitve, sta se odločili stranki SD in Solidarnost, sodelovali bosta tudi z DeSUS in morda Zavezništvom Alenke Bratušek.

Pred slabim tednom dni smo odločali o usodi tako imenovane arhivske novele. Referendum ni uspel, saj je glasovalo premalo ljudi, da bi novela padla. Na volišča je prišlo le nekaj več kot 11 odstotkov upravičencev, da ne bi začela veljati, bi moralo po novih referendumskih pravilih proti glasovati najmanj 20 odstotkov vseh upravičencev. Novela tako ostaja. Poslanka SDS Eva Irgl razloge za nizko udeležbo med drugim vidi v tem, da še vedno nismo dovolj zrela demokracija. "Ne zavedamo se še dovolj, kako pomembno je, da odidemo na volišča in izrazimo svoje mnenje o določeni vsebini." Med volivci, ki so glasovali, jih je malo nad 32 odstotkov glasovalo za in dobrih 67 odstotkov proti. Minister za kulturo Uroš Grilc meni, da so mnogi svoj glas oddali tudi tako, da niso prišli na volišča. "Nikakor se ne strinjam s tem, da ljudi to vprašanje ne zanima, da se jim je zdelo nepomembno. Ljudje so svoje povedali z neudeležbo. In to je bistvo zdajšnjega referendumskega zakona. Z neudeležbo ljudje povedo, ali je to vprašanje zanje ključno ali ne." Po mnenju moralnega teologa Ivana Štuheca je bila nizka udeležba na referendumu pričakovana, med drugim zaradi splošnega razpoloženja, ki vlada pri nas. "Politična nezainteresiranost v Sloveniji dosega dno. To in še marsikaj drugega je botrovalo temu, da se ljudje niso udeležili referenduma. Mislim tudi, da so bili ljudje premalo informirani o tem, da ne gre le za vprašanje arhivov, preteklosti in raziskovanja te preteklosti, ampak tudi za zelo sodobna aktualna vprašanja. Tisti, ki so bili tako zainteresirani, da so večji del arhivov uničili, še danes odločilno delujejo v slovenski politiki in gospodarstvu. Če bi se ljudje tega bolj zavedali in bi znali povezati sedanjost s preteklostjo, bi bila udeležba na referendumu drugačna."

V preteklih dneh je bil znova na delu nacionalni preiskovalni urad. Tokrat naj bi po neuradnih podatkih pod drobnogled vzel lastnika DZS Bojana Petana, ki naj bi že od leta 2007 skupaj s še 11 osumljenimi izčrpaval predvsem Marino Portorož in Terme Čatež. Omenjeni naj bi skupaj pridobili za vsaj dobrih 24 milijonov evrov premoženjske koristi oziroma s svojimi dejanji povzročili najmanj 53 milijonov evrov škode. Kriminalisti in policisti po opravljenih hišnih preiskavah zdaj pregledujejo in analizirajo zasežene predmete.

Prvak opozicije Janša je potrdil, da je prejel poziv na prestajanje zaporne kazni. Na Dobu se mora zglasiti 20. junija, je namreč pravnomočno obsojen na dve leti za zapahi zaradi koruptivnih dejanj v primeru nakupa osemkolesnikov patria v času, ko je bil predsednik vlade. Janša prošnje za odlog poziva na prestajanje zaporne kazni ne bo vložil. Vseskozi ponavlja, da bo za razveljavitev sodbe v tej zadevi ubral vse sodne poti, ki so na razpolago. Odločitev ustavnega sodišča o njegovi pritožbi na sodbo v zadevi Patria še ni znana, a tednik Reporter je poročal, da naj bi jo po neuradnih, a zanesljivih informacijah zavrnilo, ker še niso izkoriščena vsa pravna sredstva. Že pravnomočno sodbo bi tako lahko odpravilo le še vrhovno sodišče. Janšev zagovornik je zahtevo za varstvo zakonitosti vložil v minulem tednu, a vrhovno sodišče do petka, ko Janšo pričakujejo na Dobu, ne more sprejeti odločitve. Predsednik SDS je prepričan, da gre za poskus izločitve njegove stranke iz predvolilne tekme. "Ali bodo volitve 13. julija poštene, če bodo 20. junija zaprli predsednika stranke, ki lahko zmaga?" Tako se je Janša v oddaji Pogovor o na našem radiu odzval na vprašanje, kaj se bo zgodilo po 20. juniju.

Zadnji teden je zaznamovala tudi huda prometna nesreča na štajerski avtocesti med Slovensko Bistrico in Slovenskimi Konjicami, v kateri so ugasnila življenja treh uslužbencev murskosoboške policijske uprave. Tragedija se je zgodila, ko je v njihovo vozilo, ki se je ustavilo na odstavnem pasu zaradi slabo zaprtih vrat prtljažnika, trčil romunski tovornjak. Še štirje sopotniki v kombiju so bili v nesreči lažje poškodovani. Policisti so bili namenjeni na Okrešelj, kjer so želeli počastiti spomin na gorske reševalce, ki so se pred 17-imi leti med usposabljanjem smrtno ponesrečili.

Iz življenja krajevne Cerkve

V Kočevskem Rogu se je pred enim tednom na 25. spravni slovesnosti zbralo približno 2.000 ljudi. Somaševanje v kapeli ob breznu pod Krenom je vodil predsednik Slovenske škofovske konference, novomeški škof Andrej Glavan. V pridigi je poudaril, da sta tako revolucionarna kot protirevolucionarna stran, nosili domovino v svojih srcih. "Eni so si tudi nadeli ime, da je vsakemu lahko bilo jasno, da jim gre za obrambo domovine. A dogodki po decembru 1943, ko so zavezniki, ki so veljali za varuhe demokracije in svobode, odrekli zaščito, so pripeljali do tega, da je slovenske fante, organizirane v narodno vojsko, vihar zla in sovraštva pometal v kraška brezna in rudniške rove z obilno pomočjo tistih zaveznikov, v katere so naivno verjeli in jim slepo zaupali vse do zadnjih trenutkov, preden so šli na svoj zadnji križev pot in v smrt." Škof Glavan je ocenil, da smo Slovenci nemočni in kot narod nismo sposobni obsoditi vseh treh totalitarizmov. A Božji pomoči se je zahvalil, da so minili časi, ko so zasliševali, grozili in preganjali vsakega, ki je obiskal roška brezna in ostalih več kot 600 slovenskih, nekdaj prikritih in danes že znanih grobišč. O spravi je dejal: "Sprava je možna, če žrtev in krivec, oziroma njihovi somišljeniki, presežeta prizadetost in se potrudita za odpuščanje. Vendar težava je v tem, da še živi revolucionarji pojmujejo spravo le kot nalogo tistih, ki so krivice trpeli. Resnica pa je, da se je po vojni zgodil nečloveški poboj. In krivica do pobitih ni nič manjša za svojce, ki so se morali te krivice, ki jim je bila storjena, še sramovati." Škof Glavan je pozval k molitvi za spravo. Po njegovih besedah se moramo boriti proti vsaki pretirani ideološki zaprtosti in ozkosti ter se odpreti svetlobi resnice, da bomo očistili narodove rane.

V Lovrencu na Dravskem polju pa so se spomnili najmanj 53 ljudi, med njimi 13 otrok, vsi naj bi bili pripadniki nemške manjšine, ki so bili pokopani na tamkajšnjem pokopališču po letu 1945, potem ko so umrli v koncentracijskem taborišču v Strnišču. Tja jih je zaprla takratna komunistična oblast. Spominsko slovesnost je v torek pripravilo Društvo za ohranjanje zamolčanih grobov. Sveti maši v župnijski cerkvi je sledilo odkritje spominske plošče. V društvu poudarjajo, da je to dejanje pietete in priznanje mrtvim, da imajo pravico biti civilizacijsko pokopani.

Kardinal Franc Rode je prejšnjo nedeljo v Marijini božjepotni cerkvi na Dobrovi pri Ljubljani daroval sveto mašo za pokojnega torontskega nadškofa, kardinala Alojzija Ambrožiča. Ob tej priložnosti so ob tamkajšnjem župnišču odkrili doprsni kip velikega rojaka, ki je v rojstnem kraju preživljal le otroštvo, nato je večino svojega življenja živel v Kanadi. "Nedvomno bi bil kardinal Ambrožič vesel pozornosti, ki mu jo izkazujeta domača župnija in rojstni kraj, na katerega je bil vse življenje močno navezan, saj je čutil, da so tu korenine njegovega rodu in izvir njegove istovetnosti." Ambrožičev naslednik na sedežu torontske nadškofije, kardinal Thomas Collins, je zbranim na slovesnosti poslal pozdravno pismo.

Kultura in družba

V Ljubljani so v preteklem tednu podelili Župančičeve nagrade. Literat in akademik Niko Grafenauer je za svoj obsežen pesniški opus, pomemben prispevek na področju sodobnega pesništva za otroke in mladino, svoje poetološke spise in interpretativne študije o slovenski poeziji ter prevajalsko delo prejel Župančičevo nagrado za življenjsko delo. Za dveletno ustvarjanje so bili nagrajeni igralka Janja Majzelj, režiserka Ema Kugler in režiser Metod Pevec.

Pri Celjski Mohorjevi družbi sta izšli knjigi na temo spremljanja bolnikov. Delo Metke Klevišar z naslovom Vsak ima svojo zgodbo, ta je moja je tridelno, poleg osebne zgodbe prinaša še dnevne zapiske iz časa pred upokojitvijo in 30 izbranih prispevkov, ki jih je objavila v časopisu Družina. Knjiga Duhovno spremljanje bolnikov je delo italijanskega predavatelja na Mednarodnem inštitutu za pastoralno teologijo v Rimu p. Angela Brusca. Z njo nagovarja tako bolnišnične duhovnike kot tudi širši krog bralcev.

Obisk v Sloveniji pa je pred dnevi sklenil avtor knjige Jud, ki je vzljubil Jezusa. Jean Marie Eli Setbon je prišel tudi na Radio Ognjišče. Tako je nagovoril sodelavce in poslušalce: "Bodite ponosni, da ste katoličani. Bodite srečni, da ste katoličani. Ne bojte se biti katoličani, tudi če obstajajo ljudje, ki vam nasprotujejo."

Šport

Za izjemen uspeh sta prejšnjo nedeljo poskrbeli slovenski gorski kolesarki Tanja Žakelj in Blaža Klemenčič. Na evropskem prvenstvu v Nemčiji je Žakljeva na dirki v olimpijskem krosu osvojila prvo mesto, Klemenčičeva je končala tik za njo na drugem mestu.

Na tekmi svetovnega pokala v Londonu sta se medtem dobro odrezala naša kanuista v dvojcu Luka Božič in Sašo Taljat. Osvojila sta prvo mesto, kar je njuna druga zmaga na tej ravni tekmovanja.

Nadaljujemo z nogometom, ki bo zdaj mesec dni vrtel svet. V četrtek se je namreč v Braziliji začel tokratni mundial. Naše reprezentance tokrat ni med udeleženkami tekmovanja, je bila pa ti pred tem na kratki južnoameriški turneji, igrala je z reprezentancama Urugvaja in Argentine. Obe tekmi je izgubila z 0:2.

S porazom je prvo kvalifikacijsko tekmo za nastop na svetovnem prvenstvu, ki bo prihodnje leto v Katarju, začela slovenska moška rokometna reprezentanca. V nedeljo je izgubila proti Madžarski z 22:25.

Naša moška odbojkarska reprezentanca je v tekmah evropske lige na Danskem dvakrat s 3:0 premagala domačine. Že v prihodnjem tednu Slovence čakata boja z Avstrijci. Ženska odbojkarska reprezentanca je medtem nastope v evropski ligi začela s porazom, v gosteh je z 0:3 izgubila proti Turčiji.

Še košarka: Slovenska ženska reprezentanca je izgubila tudi drugo tekmo kvalifikacij za evropsko prvenstvo 2015. Po porazu s Slovaško je bila od nje z 68:59 boljša tudi ekipa Poljske.