S cvetno nedeljo se začenja veliki teden

Slovenija | 13.04.2014, 11:05

Kristjani po vsem svetu praznujemo cvetno nedeljo, s katero se začenja neposredna priprava na veliko noč, praznik Jezusovega vstajenja, ki je največji krščanski praznik. V Cerkvi na Slovenskem ta dan zaznamuje blagoslov zelenja in prebiranje svetopisemskega odlomka o Jezusovem trpljenju – pasijon.

Na cvetno nedeljo se verniki spominjamo Jezusovega prihoda v Jeruzalem, kjer so ga ljudje pozdravljali s palmovimi vejami. V spomin na ta dogodek v katoliških cerkvah na ta dan blagoslavljajo zelenje, povezano v butare. Pri bogoslužjih tega dne prebirajo svetopisemske odlomke o Jezusovi zadnji večerji, trpljenju in smrti, ki se jih posamično in bolj poglobljeno spominjajo v velikonočnem tridnevju.

Slovenski škofje darovali svete maše

Celjski škof Stanislav Lipovšek je ob 10. uri daroval mašo v tamkajšnji stolni cerkvi sv. Danijela. Koprski škof Jurij Bizjak je ob 10.-ih maševal v koprski stolnici, upokojeni škof Metod Pirih pa v domu starejših Pristan v Vipavi. Pomožni škof Anton Jamnik je ob 9. uri blagoslovil zelenje na dvorišču pred ljubljansko stolnico, nato je daroval sv. mašo, sočasno je škof Andrej Glavan vodil bogoslužje v Novem mestu, murskosoboški škof Peter Štumpf pa je 10. uri v cerkvi sv. Nikolaja. V mariborski stolni cerkvi je sveto mašo ob 8.30 daroval stolni župnik Marko Veršič.

Škof Peter Štumpf je pri bogoslužju izpostavil, da se že na cvetno nedeljo sluti noč krvavega potu, ki teče iz Jezusovega obraza na izmučeno zemljo. V svojem nagovoru je poudaril, da večina ljudi občuduje Jezusa, ampak malo je tistih, ki pa mu tudi dejansko sledi. „Ne vidijo znamenj vstajenja, ki bi jih lahko opazili pri tistih, ki dajejo življenje za vero, ki zaradi vere opravljajo prostovoljna dela v župniji, ki zaradi vere vztrajajo v molitvi in udeležbi pri sveti maši. Vstajenje od mrtvih je resničnost, ki se ji ne moremo ogniti.“ Obredi velikega tedna so kot učilnica ali poligon za naše vstajenje od mrtvih. „V teh obredih nas Jezus uči, kako prenašati udarce in ponižanja, kako vzeti križ na svoje rame, se vzpenjati na kraj trpljenja in kako umirati, da bi vstali v večno življenje.“ Poslušanje poročila o Kristusovem trpljenju, pa naj vsakega kristjana razpoloži za velike dogodke našega Odrešenja, je povedal murskosoboški škof Peter Štumpf.

Glavan: Obtaja veliko pozitivnih znamenj

Predsednik slovenske škofovske konference, novomeški škof in apostolski administrator ljubljanske nadškofije Andrej Glavan je v velikonočni poslanici poudaril, da se v svetu velikokrat zdi, da zmagujejo zlo, krivice, razdeljenost, zlorabe in nasilje, a obstaja tudi veliko pozitivnih znamenj, ki jih lahko povezujemo z velikonočnimi dogodki in vlivajo upanje. Med veliko pozitivnimi znamenji, ki jih lahko povezujemo z velikonočnimi dogodki, je po Glavanovem mnenju tudi pričevanje papeža Frančiška, ki je pripomoglo k večjemu ugledu Cerkve v svetu in celo med nevernimi. Upanje vzbuja tudi dobrodelno delovanje toliko prostovoljcev in preprostih ljudi, ki mirno, brez hrupa in nesebično delajo na mnogo področjih in lepšajo življenje ljudi v stiski, pravi škof. Vesele velikonočne praznike je še posebej voščil bolnim in ostarelim ter vsem, ki so v kakršni koli duhovni ali materialni stiski in ki zaradi ugaslega upanja morda izgubljajo voljo do življenja.

Filo: V življenju padamo vsi

Evangeličanski škof Geza Filo je v velikonočni poslanici vsem kristjanom in vsem, ki trpijo, zaželel "velikonočnega zaupanja in volje, ki se ne sprijazni s padcem, ker veruje v novo življenje". Kot pravi, v življenju padamo vsi, doživljamo neuspehe in delamo napake. A to ni najhujše, če le imamo pogum vstati, se spremeniti in iti naprej, je dejal.

"Celotno stvarstvo je podvrženo zakonitosti, da mora vedno nekaj umreti, da lahko drugo živi. Tudi človek je podvržen temu, čeprav to težko dojame in še težje sprejme," je v poslanici še dejal škof Evangeličanske cerkve v Sloveniji. Velikonočni prazniki nam po njegovih besedah "odgovarjajo prav na to vprašanje: ustvarjeni smo za večno življenje, vendar je do njega mogoče priti samo preko velikega petka - zrno mora umreti, da bo iz njega vzklilo novo življenje".

Življenje je hladno, če ga ne greje božja beseda

"Zlo, beda in lakota so večni sopotniki človeškega obstoja. Vojne, medsebojna nesoglasja in revolucije pišejo krvave strani v človeški zgodovini. Življenje je hladno in mračno, če ga ne greje božja ljubezen, ki prihaja iz krsta in božjega groba," pa je v velikonočnem voščilu zapisal celjski pravoslavni paroh in namestnik zagrebško-ljubljanskega metropolita za Slovenijo Milan Duduković.