Matjaž MerljakMatjaž Merljak
Andrej JermanAndrej Jerman
Petra StoparPetra Stopar

VIDEO: Podoba Slovenije v medijih: Etika v medijih

Slovenija | 22.05.2014, 11:00

Etika v medijih je bila tema okrogle mize Podoba Slovenije v medijih v Kopru, 13. marca 2014. V središče Rotunda v Kopru smo povabili novinarko Televizije Slovenija Evgenijo Carl, profesorico na novogoriški Fakulteti za uporabne družbene študije dr. Sandro Bašič Hrvatin, urednika mesečnika Ognjišče mag. Boža Rustjo ter novinarko Dnevnika in predsednico Novinarskega častnega razsodišča Ranko Ivelja.

"Televizija Slovenija kot nacionalni medij vztraja pri etični drži. Drugače tudi ne more ravnati," je prepričana Carlova. Kot je dodala, so etične norme skupek pravil, ki zavezujejo novinarja, a ob tem je opozorila, da je treba postaviti ločnico med tradicionalnimi in novodobnimi mediji. "Ni vsak medij medij, ni vsakdo novinar," je nato pojasnila Bašič Hrvatinova. Po njenih besedah morata medij in novinar slediti interesu javnosti. "Katoliški mediji so prvi poklicani k etičnim normam. So specifični. To so občestveni mediji, mediji, ki podpirajo neko občestvo," je povedal Rustja. Širše ugotavlja, da je slovensko novinarstvo postalo propaganda. To ga žalosti, saj si ljudje zaslužijo dobre informacije. A priznava tudi, da novinarjem ni lahko. "Velikokrat so pod diktaturo urednikov, ti pa so pod diktaturo lastnikov,“ je menil. „Novinar doživlja toliko pritiska, kolikor ga dovoli," je na to odgovorila Carlova. A razume tiste, ki so v precepu biti dober ali preživeti. "Zame je dober novinar tudi dober človek," je bila jasna Bašič Hrvatinova. Verjame, da so novinarji pod pritiskom, a ga morajo zdržati, saj so se odločili za ta poklic. "Novinarji, mediji so prisiljeni ubirati neko pot," je menila Ivelja. Dodala je, da od sočnih zgodb pravzaprav živijo. A znotraj tega se, tako je poudarila, da ravnati pošteno in etično. Ob tem je spomnila na vlogo novinarskega častnega razsodišča, ki ima iz leta v leto več dela. Njegove odločitve so zgolj moralne obsodbe brez kakšnih ostalih posledic. "Vsako leto jih je več. Lani jih je bilo 50," je pojasnila. Povedala je še, da v postopku novinarja, ki krši kodeks, razsodišče pozove k opravičilu, a zaskrbljujoče je, da do tega skoraj nikoli ne pride.

Sogovorniki so se dotaknili tudi težav preiskovalnega novinarstva, prevzemanja odgovornosti za objavljene in dokazljive nečednosti javnih osebnosti, teženj novinarja, da zgodbo, ki jo preiskuje, prvi predstavi javnosti, četudi ne preveri vseh dejstev, ter pomanjkanja kulture tako v tradicionalnih kot tudi novodobnih medijih. Pri tem so se vsi strinjali, da komentiranje spletnih člankov ne bi smelo biti anonimno in da bi uredniki spletnih portalov morali poskrbeti za ustrezno moderiranje razprave. "Vse, kar je objavljeno na portalih, je odgovornost urednika. Stvari mora imeti pod nadzorom. Če ni dovolj ljudi, razprave zaklene," je poudarila Bašič Hrvatinova.

Slovenija, Radijski utrip, Dogodki
Robert Friškovec (photo: Rok Mihevc) Robert Friškovec (photo: Rok Mihevc)

Sočutje ni pasivnost

Med 17. in 23. novembrom se po vsem svetu vsako leto v okviru Katoliške cerkve in drugih krščanskih cerkva ter skupnosti obhaja teden zaporov. Namen tedna zaporov je, da bi se kristjani zavedali ...