Škof Andrej Glavan
Škof Glavan pričakuje ad limina pri papežu prihodnje leto
Slovenija | 16.10.2013, 18:00
V današnjem Pogovoru o na Radiu Ognjišče smo gostili predsednika Slovenske škofovske konference, apostolskega administratorja ljubljanske nadškofije in novomeškega škofa msgr. Andreja Glavana. Z njim smo se pogovarjali o predvidenem davku na sakralne objekte in o tem, kaj bo ta pomenil za Cerkev. Vprašali smo ga, kdaj lahko pričakujemo nova nadškofa, kako poteka delo škofovske konference in tudi, kaj pomeni konsolidacija in pomiritev duhov v Cerkvi, ki so jo zastavili slovenski škofje. Seveda nas je zanimalo stališče predsednika SŠK, ki je v tem tednu dopolnil 70 let življenja, do predlaganih sprememb zakona o verskih skupnostih.
Škof Andrej Glavan je uvodoma dejal, da je dela sedaj več, a to poteka nemoteno. „Kar veliko je tekočih zadev, celo nekatere personalne, ki se ponavadi sklenejo s prvim avgustom, letos pa se kar vlečejo, jih moramo še reševati,“ je povedal in dodal, da mu pri tem pomagajo pomožni škof Anton Jamnik in drugi sodelavci na nadškofiji. Rešuje pa tudi nekatera finančna vprašanja: „Tisto, kar teče, to kar je začeto in je v postopku, je potrebno reševati in se sproti odločati.“
Apostolski administrator ne pričakuje, da bi zaradi izpraznjenih mest nadškofov v Ljubljani i n Mariboru prišlo do zastoja pri izvajanju Slovenskega pastoralnega načrta Pridite in poglejte. „Pričakujem tako kot ostali škofje, da bi se po enoletnem branju čimbolj navdušeno lotili načrtovanja.“
Na vprašanje, kaj pomeni konsolidacija in pomiritev duhov v Cerkvi na Slovenskem, ki so jo zastavili slovenski škofje in se z njo pogovarjali tudi s KORUS-om, je dejal: „Vsi smo si bili edini, da nas ti problemi ne smejo še bolj razdeliti, saj smo Slovenci nagnjeni k tej slabosti. Nihče naj ne priliva ognja z obsojanjem, iskanjem glavnih objektivnih in subjektivnih krivcev. To nalogo imajo razne strokovne in pravne komisije, ki jih je ustanovil Sveti sedež.“
Ali bi po štirih upokojitvah nadškofov, nenehnih napadih na Cerkev na Slovenskem, po izmišljeni zgodbi o očetovstvu kardinala Franca Rodeta moralo priti do izrednega obiska v Vatikanu? Škof Glavan je dejal, da so škofje soglasno sklenili, da ni nobene potrebe po izrednem ad limina obisku. „Končno itak pričakujemo ad limina morda v prihodnjem letu, ker v Rim je odšel na pogovor tudi mariborski administrator škof Lipovšek. Sicer pa sta nadškofa to sama urejala, tako da v Rimu ni nihče spraševal nas. Kardinal Rode pa je o laži in konstruktu novinarja Karbe tudi sam obvestil svetega očeta in kardinalski zbor. Polom mariborske nadškofije pa je dejstvo. Ali naj bi v Rimu pojasnjevali, da je vse kar se je zgodilo v Mariboru, le izmišljotina? Oba nadškofa sta namig za odstop iz Rima sprejela z vzorno poslušnostjo.“
O tem, kdaj naj bi Ljubljana in Maribor dobila nova nadškofa, škof Glavan nima podatkov. Povedal je le, da mu je prefekt Kongregacije za škofe kardinal Marc Ouelle na nedavnem plenarnem zasedanju Sveta evropskih škofovskih konferenc v Bratislavi dejal, da bo postopek temeljit. „Smer, ki jo je nakazal papež Frančišek, zlasti s svojo preprostostjo in skromnostjo, bo odslej obvezna smer za vse pastirje Cerkve. Triumfalizem, takšno in drugačno razkazovanje, ni pot evangelizacije. Imeti bosta morala veliko in globoko vero, da je možen nov začetek, kljub zmanjšanemu ugledu, ki ga je po krivici in tudi zaslugi medijev deležna celotna Cerkev na Slovenskem.“ Dejal je še: „Od novih nadškofov ne smemo pričakovati čudežev, sicer bo marsikdo razočaran.“
Škof Glavan o davku na nepremičnine in o spremembah zakona o verski svobodi
Veliko prahu pa je v minulih mesecih dvignila napoved o obdavčitvi nepremičnin. Škof Glavan je pojasnil, da ostajajo pri stališču, da bi morala vlada izvzeti sakralne objekte in tudi objekte, kjer se izvaja pastoralna dejavnost. „To se pravi, da smo ne le proti obdavčitvi sakralnih objektov, kar je unikum v Evropi, ampak tudi proti obdavčitvi drugih pastoralnih prostorov, ki služijo za katehezo, za Karitas ali karkoli drugega. Obdavčenje nesakralnih objektov bi bilo večje breme kot pa samo obdavčitev cerkva.“ Preseneča ga, da pripravljavci zakona niso upoštevali pripomb, ki so jih na ministrstvo za finance poslali iz Slovenske škofovske konference. „Takšno ravnanje je najmanj nenavadno in protislovno, saj bi bil tak zakon edinstven v Evropi. Le pomislimo, kaj bo z velikimi samostani, kot sta denimo Pleterje in Stična, saj bi jih morali zapreti.“
V javnosti odmevata tudi dve pobudi za spremembo Zakona o verski svobodi. Prva, ki jo predlaga ministrstvo za kulturo, določa minimalno število članov za registracijo nove verske skupnosti. Drugi predlog, ki ga zagovarjajo v stranki Socialni demokrati, pa gre v odpravo obstoječega zakona in pripravo popolnoma novega, ki naj bi nastal na osnovi t.i. Guličevega zakona o verskih in svetovnonazorskih skupnostih. „Obe pobudi, ki ste ju omenili, enotno in odločno zavračamo. Vsaka demokratična in pametna politika najprej upošteva stališča tiste družbene skupine, na katero se zakon posebej nanaša, v tem primeru je katoliška cerkev in ostale verske skupnosti. Politika, ki tega ne upošteva, ni demokratična.“
Kritičen je bil tudi do slovenskih medijev, ki da mariborsko zgodbo vse preveč posplošujejo, češ, da je vsa Cerkev takšna: „Ker so zadaj lobiji, ki bi radi Cerkev čimbolj očrnili in oslabili ter spravili na kolena, ne glede na krivdo.“
Škof Andrej Glavan je v oddaji predstavil še svoj pogled na proces sprave v narodu, povedal je, kako se Cerkev sooča z izstopi duhovnikov in problemi pedofilije.
