Novinarska konferenca
Pogovor o: Ne moreva obveljati za glavna krivca!
| 31.07.2013, 17:33
Nadškofa Anton Stres in Marjan Turnšek, ki sta danes odstopila, smo gostili v oddaji Pogovor o. Z njima se je pogovarjal generalni tajnih Slovenske škofovske konference dr. Tadej Strehovec. Oba sta poudarila da je njun odstop namenjen temu, da bi lahko nasledniki neobremenjeno oznanjevali evangelij.
"Gotovo je, da je ta težka kriza, ki je zadela nadškofijo Maribor, meče že dve leti in pol senco na delovanje katoliške Cerkve v naši domovini. Vedno znova prihajajo ti očitki naprej, iščejo se krivci, razlogi, mnogi so bili zaradi tega razočarani, in v takih okoliščinah je vsakdo, ki je "kontaminiran", torej je bil v stiku s temi dogajanji, in jaz sem to bil, kot pomožni škof v Mariboru in pozneje kot nadškof koadjutor, nosi tudi del neke odgovornosti. Čeprav sem poudaril da, skupaj z nadškofom Turnškom, ne moreva obveljati za glavna krivca za to kar se je zgodilo, to bi bilo krivično, vendar pa po drugi strani tudi ne moreva reči, da nisva bila tam. In potem nama lahko vedno nekdo očita: "kaj bosta vidva govorila, pometite najprej pred svojim pragom, potem pa pridite pometati pred druge!" Mi pa danes živimo v takih okoliščinah, v naši slovenski družbi, da Cerkev nujno potrebuje ljudi, ki jim na ta način odvzeti njihove verodostojnosti" je v pogovoru poudaril upokojeni nadškof Anton Stres.
Nadškof Turnšek pa je posebej podčrtal: "V situaciji, v kateri se Cerkvi v Sloveniji nenehno očita, da ima tudi sama na nek način umazane roke pri določenih zadevah, pa naj bodo to škandali na področju pedofilije ali kje drugje, tukaj v tem primeru pa na področju gospodarskega delovanja, da v tej situaciji naredimo nek korak, s katerim se lahko popolnoma prereže kontinuiteta z nosilci cerkvenih služb, s tem dogajanjem v mariborski nadškofiji... da bi lahko nosilci cerkvenih službe neobremenjeno oznanjevali evangelij.
Turnšek: "Kar se je zgodilo danes, ni katastrofa!"
"Prva misel, ki bi jo rad dal danes slovenskim vernikom, je to, da to, da se danes ni zgodila katastrofa za slovensko Cerkev. Saj slovenska Cerkev ne stoji ne na škofu Stresu ne na škofu Turnšku, ampak na Kristusu," je dejal Marjan Turnšek in dodal, da je škofovsko službo vedno pojmoval kot službo, ki ti jo v Cerkvi nekdo zaupa in ki ti jo v vsakem trenutku lahko tudi vzame in jo da drugemu. "To ni nič katastrofalnega. Kristus bo deloval in deluje odrešilno naprej. On je naše središče – bil je moje do danes in bo tudi od danes naprej enako. V tem smislu ni nobene spremembe."
Drugo sporočilo, ki ga je Turnšek danes dal slovenskim vernikom, pa je, da se vsi skupaj trudimo razumeti korak v pozitivni luči: "Vsaka stvar, ki se zgodi v Cerkvi, ima dve možnosti, kot pravi Sveto pismo v psalmu: ali se odločimo za pot negativne interpretacije ali za pot pozitivne interpretacije. Kristjani smo poklicani, da iščemo pozitivno interpretacijo," je dejal Turnšek in ponovil misel sv. Pavla, ki je to čudovito izrazil v pismu Rimljanom: "Tistim, ki Boga ljubijo, vse pripomore k dobremu. In ko je sv. Avguštin razlagal to vrstico, je še dodal: tudi zlo, tudi greh." Sporočilo po Turnškovih besedah torej je, da vzemimo to, kar se je danes zgodilo, v tej smeri in v tej luči in pomagajmo Kristusu, da bo tudi iz te situacije v Cerkvi na Slovenskem naredil nekaj velikega. Tudi če tega danes še ne razumemo. Nova okrožnica obeh papežev Luč vere govori prav o tem: Tam, kjer razum ne more več razložiti skrivnosti situacije, pride na vrsto vera. Zato je moj poziv vsem vernikov, da tudi ta dogodek poglobi našo vero!"
»Ko sem prejel poročilo, da je sveti oče sprejel moj odstop, se je tudi postavilo vprašanje, kam bi šel, kako bi naprej deloval. Priporočeno - ne ukazano! - je bilo, da bi se malo umaknil. To mi ni bilo treba dvakrat reči,« je dejal Anton Stres. »Tudi sam si želim malo daljšega dopusta, potem imam namen, da se vrnem k prvi ljubezni in moja prva ljubezen je, kot že veste, filozofija. Dolga leta sem poučeval filozofijo. Zdaj v letih škofovanja sem se od svoje prve ljubezni oddaljil, ljubezen se je ohladila in sedaj želim to ljubezen obnoviti, to ljubezen poglobiti, na novo ogreti.« Zato se je odločil,kot je dejal, da dokonča nekaj znanstvenih projektov, rad bi še kaj napisal. »Ampak najprej se moram zopet zbližati s filozofijo. Šel bom tja, kjer je ona doma. Ona pa je doma v različnih evropskih univerzitetnih središčih.« Da nima še izdelanega načrta, je povedal Stres, a z novim akademskim letom misli oditi v neko akademsko središče Evrope in »tam preživeti vsaj eno leto v izključnem druženju s svojo ljubeznijo – filozofijo.«
Tudi škof Marjan Turnšek je v pogovoru dejal, da se bo za eno leto umaknil v zasebno duhovniško življenje, verjetno nekje v Sloveniji. »Tudi jaz se bom posvetil tistemu, čemur sem se posvečal, predno sem postal škof – torej teologiji. Tudi mene čaka v računalniku kar nekaj začetih zgodb, ki niso dokončane, tako bom v tem smislu lahko marsikaj dokončal, domislil, potem pa bodo se odprle nove možnosti, ki jih bomo naknadno dorekli skupaj s kongregacijo za škofe.«
Stres: »Še enkrat bi izbral 13 let škofovanja!«
»Čeprav predčasno odhajam z aktivnega škofovskega delovanja in službovanja, imam na teh trinajst let lepe spomine. Ni mi žal. Če bi me danes kdo vprašal, ali bi spet bil za 13 let škof, bi verjetno rekel, da ja. Spoznal sem velik del Slovenije, veliko zelo prijaznih in predvsem zavzetih vernikov. Bil sem presenečen, koliko je dobre volje, pripravljenosti za požrtvovalno delo za božje kraljestvo med našimi ljudmi, med našimi verniki in to je naše največje bogastvo.« Da nas ta izkušnja opogumlja k temu, kar imenujemo pastoralni načrt Pridite in poglejte, je dejal Stres. »Moje sporočilo je, ostanimo še naprej povezani med seboj, delajmo po naših zmožnostih. Imamo veliko neizkoriščenih možnosti, potrebno jih je odkriti, potrebno se je zanje zavzeti. Časi so težki in hudi, zato potrebujemo veliko poguma, veliko zaupanja, potrebujemo veliko božje pomoči. In Božja pomoč nam gotovo ne bo izostala.«
Škof Stres se je v pogovoru še enkrat opravičil, če je bilo kaj narobe, seveda vključno s tem, kar je v ospredju glede finančnega zloma v Mariboru. »Opravičujem se svojim sodelavcem, tesnejšim, tistim bližnjim in bolj oddaljenim za vsak napačen korak. Verjetno nisem znal vedno pokazati tistega, kar sem čutil v svojem srcu, na zunaj učinkujem hladno in odsotno, ampak tisti, ki me bliže poznajo, pa vedo, da sem drugačen. Opravičujem se za vse, kar ni bilo prav, krivice, napačne korake, ampak sam ne nosim nobene zamere s seboj.«
Povedal je tudi, da gredo danes na pošto pisma vsem duhovnikom ljubljanske nadškofije, kjer še posebej poudarja dve stvari: želel bi, da bi delo za pastoralno načrtovanje v smislu poglabljanja osebne vere teklo naprej in da bi tudi mi ostali še tesneje povezani med seboj. »Živimo v času velike depresije, otožnosti, pomanjkanja zaupanja, veliko je razočaranj. Tudi bo mogoče ta najin odstop dojemal v žalostni luči. Zato je toliko bolj pomembno, da se črnogledosti ne prepustimo. Edino v veri lahko najdemo moč za to. Gospod je vstal od mrtvih in naše upanje nismo mi, niso naši uspehi, ne naši dosežki, ampak je naše upanje Jezus Kristus, ki je vstal od mrtvih. V tej veri lahko gremo naprej – mi sami in slovenska Cerkev , ki optimizma, tega zaupanja, močno potrebuje.«