JRS, logo
GOD pred letošnjim dnevom begunca
| 16.06.2013, 07:16 Matjaž Merljak
V letošnji junijski oddaji Gradimo odprto družbo GOD smo pred bližajočim se svetovnim dnevom begunca, ki bo v četrtek, 20. junija 2013, slišali aktualen komentar z naslovom: Ne pozabimo na nove uboge med nami!, ki ga je napisal, direktor Jezuitskega združenja za begunce Slovenije, dr. Robin Schweiger
1. Dan begunca – čas za refleksijo
Tudi letos si ob dnevu begunca – praznovali ga bomo v četrtek, 20. junija – postavljamo vprašanja, ki so gotovo neprijetna za vse nas – tako na osebni ravni, kakor tudi na ravni slovenske in evropske družbe. Ta vprašanja in tudi situacija beguncev, prosilcev za mednarodno zaščito naj nas prebudijo, da nismo ravnodušni, da se odločimo za spremembe ter za iskanje (trajnih) rešitev že tolikih begunskih kriz po svetu.
Evropa se sooča s konfliktno situacijo tako znotraj kot zunaj svojih meja, kakor tudi meja t.i. schengenske EU. Umor britanskega ter francoskega vojaka sta pokazala, da je veliko vidnega predvsem pa nevidnega nasilja, ki privre na dan v določenih situacijah. Zaradi krutega zločina je angleški premier prekinil obisk v Franciji, da bi spremljal razmere v svoji državi. Najbrž se je bal ponovitve izgredov, kakršne so bile v poletju pred dvema letoma v njegovi državi. Nemiri na Švedskem, kjer živijo mnogi priseljenci so izražali težko ekonomsko in socialno situacijo priseljencev in predvsem njihovo integracijo v novo okolje. Z nemiri se sooča tudi Turčija. Na žalost je Sirija vstopila že v tretje leto konflikta, ki mu še ni videti konca.
Ženevska konvencija Združenih narodov o statusu begunca (1951), ki je leta 2011 praznovala 60. letnico sprejetja, je bila izraz tistega časa in predvsem boleče izkušnje druge svetovne vojne. S to konvencijo so se države zavezale, da bodo pomagale ljudem, ki bežijo pred različnimi grožnjami, preganjanji in si želijo miru. Mnoge države po svetu so to konvencijo podpisale in za mnoge ljudi je ta konvencija rešilna bilka, temelj pri reševanju težav v okoljih, kjer so (stalne) kršitve človekovih pravic. Za okoliške države, ki mejijo na države, kjer traja vojaški konflikt, je vabilo k solidarnosti in odprtju svojih meja pri reševanju begunske krize.
Marsikdo misli, da večina beguncev prihaja v Evropo, a to ni res. 85% beguncev živi še vedno v državah v razvoju in ne v Evropski uniji. Visoki komisar ZN za begunce Antonio Guterres je že večkrat poudaril, da naj Evropska Unija pokaže več solidarnosti. Visoki komisar ZN za begunce je v lanskoletnem pogovoru v Bruslju poudaril, da Evropejci ne želijo imeti otrok, se starajo in nočejo delati določenih del. Nočejo imeti tudi opravka z migracijo, čeprav jo potrebujejo in je lahko za njo rešitev. Taka situacija ustvarja razna iracionalna dejanja ter spodbuja k populističnim težnjam in sovraštvu do tujcev. Zato ni čudno, da smo bili letos priče ubojem v Angliji, Franciji ter Italiji, ki so nas močno pretresli.
Tudi novi papež Frančišek že od začetka svojega pontifikata izraža posebno skrb za priseljence in begunce in vse, ki so preganjani in izkoriščani. S pozivom za rešitev njihovih težav, se je obrnil na papeški svet za pastoralo migrantov in potujočih, ki je imel v začetku meseca junija v Rimu plenarno zasedanje. Udeležence zasedanja je pozval, naj pomagajo in vlivajo upanje priseljencem, beguncem in žrtvam trgovine z ljudmi ter vsem, ki so se znašli v stiski. Srečanja s svetim Očetom se je udeležil tudi p. Peter Balleis direktor Mednarodnega Jezuitskega združenja za begunce. Sveti Oče je na tem srečanju dejal: "Tudi mi kot Cerkev ne pozabimo, da ko negujemo rane beguncev, prebežnikov in žrtev trgovine z ljudmi, uresničujemo Jezusovo zapoved ljubezni, ki nam jo je pustil, ko se je identificiral s tujcem, trpečim, z vsemi nedolžnimi žrtvami nasilja in izkoriščanja".
Papež je tudi spodbudil vlade in zakonodajalce rekoč: "Vabim vse vlade in zakonodajalce v vsej mednarodni skupnosti, naj k resničnosti ljudi, ki so prisilno preseljeni, pristopijo z učinkovitimi pobudami in novimi pristopi, da bi zaščitili njihovo dostojanstvo, izboljšali njihove življenjske pogoje in se spoprijeli z izzivi, ki izhajajo iz novih oblik preganjanja, zatiranja in suženjstva. Gre za človeške osebe, ki potrebujejo solidarnost in pomoč, potrebujejo hitro ukrepanje, a potrebujejo tudi in predvsem razumevanje in dobroto«.
3. Za številkami o prosilcih za mednarodno zaščito so žalostne zgodbe
Rad bi vam posredoval še nekaj podatkov Visokega komisariata ZN za begunce za leto 2012, ki bo osvetlilo svetovno in evropsko situacijo begunske tematike.
V 44 industrijskih državah, ki jih predstavi UNHCR-jevo Poročilo trendov o azilih (objavljeno 20. marca 2013), je bilo zabeleženih 479.300 prošenj za azil. To je največ od leta 2003 in je tudi nadaljevanje stalnega trenda rasti od leta 2006.
Evropa je glavni prejemnik prošenj za azil. V letu 2012 je bilo 355.500 prošenj, kar je več kot leta 2011, ko jih je bilo 327.600. Evropska unija s 27 članicami je sprejela 296.700 prošenj, kar je 7% več kot leta 2011. Največ prošenj je bilo v Nemčiji, in sicer 64.500, kar je 41 % več kot v letu 2011, sledile so ji Francija s 54.900 prošnjami in 5 % porastom ter Švedska s 43.900 zahtevki in kar 48 % povečanjem v primerjavi z letom prej. Velik, 33 % porast vlog za azil v primerjavi z letom prej je bil zabeležen tudi v Švici, ki se je s 25.900 vlogami uvrstila le mesto za Veliko Britanijo, kjer je bilo oddanih 27.400 prošenj, kar pomeni 6 % več kot predlani.
V svetovnem merilu je Severna Amerika sprejela največ prošenj za azil in sicer 83.400 prošenj, kar je 7.400 več kot v letu 2011. Do povečanja števila prošenj za azil je prišlo tudi v severovzhodni Aziji in Avstraliji. Kljub temu območje še vedno ostaja med manj obremenjenimi.
Afganistan ostaja glavna država izvora prosilcev za azil s 36.600 prošnjami (v primerjavi z 36.200 v letu 2011). Sledi Sirija s 24.800 prošnjami, ki je bila še predlani na 15. mestu, število prošenj od tam pa se je v enem letu povečalo za 191 %. Srbija skupaj s Kosovom je tretja s 24.300 prošnjami za zaščito. Sledi Kitajska s 24.100 in Pakistan s 23.200 prošnjami za azil.
4. V Sloveniji se je dvignilo število statusov, a zmanjšalo število prošenj za mednarodno zaščito
V letu 2012 so 304 osebe zaprosile za mednarodno zaščito v RS, kar je malo manj kot leta 2011, ko je 358 oseb zaprosilo za zaščito. Torej za 54 ljudi se je zmanjšalo število prošenj za mednarodno zaščito. Največ prosilcev v našo državo je prišlo iz Afganistana in sicer 65, sledi Sirija s 32 prošnjami, Turčija s 27 prošnjami, Alžirija s 26 in Somalija s 20 prošnjami za mednarodno zaščito. Šele na 6. mestu je Kosovo s 18 prošnjami. Sledi Srbija s 13 in Pakistan s 12 prošnjami za mednarodno zaščito. Največ je bilo moških, ki predstavljajo 84 % vseh prosilcev in prosilk za mednarodno zaščito.
Pretresljiv je tudi podatek, da je 52 mladoletnikov brez spremstva zaprosilo za azil. Lansko leto je bilo nastanjenih v Azilnem domu 58 mladoletnikov brez spremstva. V letu 2012 jih je največ prišlo iz Afganistana in sicer 19. 10 jih je prišlo iz Alžirije in po 6 mladoletnikov je prišlo iz Sirije in Somalije. Lansko leto je RS podelila status zaščite 34 osebah, kar je za 10 več kot leto 2011.
5. Pogled naprej: klic k solidarnosti
Za vsemi – velikokrat suhoparnimi – številkami so vedno ljudje s svojimi osebnimi zgodbami velikokrat polnih trpljenja in bolečin. Veliko tujcev čaka v zapuščenih grških tovarnah ali kar na mestnih ulicah, da se jim odpre možnost, da gredo na ladjo proti Italiji. Mnogi čakajo v Libiji, da odidejo na Malto ali na italijanski otok Lampedusa. Mnogi tujci čakajo v vasi Lojane na makedonsko – srbski meji, da s pomočjo tihotapcev ob visokem plačilu odidejo v t.i. schengensko Evropo.
Mnogi prosilci za mednarodno zaščito živijo na ulicah velikih evropskih mest, kjer države – npr. Italija in Francija – nimajo dovolj struktur, da bi sprejela toliko prosilcev in prosilk za mednarodno zaščito. Nemčijo je pretekli mesec pretresla vest, da si je 20 letni fant iz Čada vzel življenje, ker ni hotel iti po t. i. dublinski konvenciji v Italijo, kjer je najprej zaprosil za mednarodno zaščito. Mnogi tujci so v centrih za tujce, kjer jih nameravajo vrniti v izvorne države, a ne vedo, kaj jih tam čaka.
Zaključil bi z mislijo: Veliko je vidnega trpljenja, ki se izraža na mnogotere načine in o njih poročajo mediji. Še več pa je nevidnega trpljenja, ki je mnogim zakrito in je dano videti le nekaterim. Begunci in prosilci za mednarodno zaščito – z eno besedo ljudje na poti – so ambasadorji mnogih krivic in trpljenja v svetu; krivičnih struktur in težkih ekonomskih situacij; (dolgotrajnih) vojaških konfliktov in okoljskih katastrof.
Naj bo med evropskimi državami in tudi med nami več solidarnosti z novimi ubogimi med nami, ki bežijo zaradi različnih preganjanj in težkih situacij – ne le ob dnevu begunca, ampak tudi vse dni v letu. Vesel sem, da bo papež Frančišek – v znak solidarnosti in sočutja – v mesecu septembru obiskal Center Astalli v Rimu, ki služi prav tem ljudem.
Tudi letos bo Jezuitsko združenje za begunce sodelovalo pri izvedbi dneva begunca, ki ga bomo praznovali v četrtek, 20. junija, v Ljubljani. Na ta dogodek ste lepo vabljeni tudi vi dragi poslušalci, cenjene poslušalke.
Uradni del dneva begunca se bo začel ob 12. uri pred Azilnim domom na Viču. Zbrane bo nagovoril minister za notranje zadeve dr. Gregor Virant. V imenu nevladnih organizacij bo vse navzoče nagovoril tudi direktor Jezuitskega združenja za begunca Slovenije dr. Robin Schweiger. Sledil bo kulturni program v katerem bodo otroci iz azilnega doma pod mentorstvom strokovne sodelavke Maje Bračike Piščanc pripravili plesno-pevsko točko, s katero bodo popestrili program za dan begunca.
Popoldanski del dneva begunca se bo nadaljeval po 15. uri v Mostecu in bo trajal več ur. Sodelovali bodo različne pevske skupine in znani pevci. Okušali boste lahko tudi različne jedi, ki jih bodo pripravili begunci. Tudi na ta popoldanski del, ki bo trajal do poznih večernih ur, ste vsi lepo vabljeni.
Torej, če le morete, pridite za dan begunca ali v Azilni dom ali mimo Mosteca, kjer se bo odvijalo več urno dogajanje in druženje ob dnevu begunca.
V torek, 4. junija, se je direktor Jezuitskega združenja za begunce Slovenije udeležil konference v Bruslju ob zaključku mednarodne raziskave, ki jo je vodilo Evropsko Jezuitsko združenje za begunce o dublinski regulaciji v 9 evropskih državah. Več o tej pomembni tematiki, v katero je bilo vključenih 257 prosilcev za mednarodno zaščito, bomo predstavili v eni izmed prihodnjih radijskih oddaj. Po končani konferenci se je direktor udeležil več dnevnega seminarja o spremljanju tujcev v centrih za tujce.
Zahvaljujemo se vsem, ki podpirate delo Jezuitskega združenja za begunce Slovenije: Slovenski provinci Družbe Jezusove in številnim dobrim ljudem, ki preko te oddaje pomagate beguncem in prosilcem za mednarodno zaščito.
Če želite tudi vi pomagati ljudem, ki zaradi preganjanja iščejo miru kot begunci po svetu, pokličite na tel. 01/430 00 58 ali na mobilno številko urada 031-636-964. Veseli bodo vaše pomoči.
Vabljeni k poslušanju naslednje oddaje, ki bo v soboto, 20. julija 2013, ob 18.30.
