Novomašni blagoslov
FOTO: Letos devet novomašnikov
Cerkev na Slovenskem | 29.06.2013, 11:00 Marta Jerebič
Cerkev na Slovenskem se letos veseli devetih novomašnikov. Nadškof metropolit Anton Stres je dopoldne v ljubljanski stolnici v novomašnika posvetil Martina Goloba, Branka Setnikarja in Marka Mohorja. Nadškof metropolit Marjan Turnšek je v mariborski stolnici posvetil Jureta Sojča. Koprski škof Jurij Bizjak je v baziliki na Sveti Gori v novomašnika posvetil Blaža Batagelja in lazarista Tilna Prinčiča. Škof Andrej Glavan pa je v novomeški stolnici posvetil Mitja Buliča in Dejana Pavlina. Popoldne bo slovesnost potekala še v murskosoboški stolnici, kjer bo škof Peter Štumpf v novomašnika posvetil Borisa Kučka. Brez novomašnikov letos ostaja celjska škofija.
FOTO: www.druzina.si
Martin Golob (25) iz župnije Šmartno pri Litiji si želi predstavljati Boga kot zanimivo, privlačno bitje. „Sem prepričan, da je to tisto, kar ljudje rabijo. Da ljudje, ki prihajajo k maši, ne bi imeli občutek slabe vesti, ampak občutek sprejetosti; da ne bi bili nenehno moralizirani, ampak opogumljeni. To bi bil lahko moj prispevek Celotni Cerkvi.“
Blaž Batagelj (26) prihaja iz župnije Kamnje v koprski škofiji. Prihodnost Cerkve vidi v dobrih voditeljih. „Duhovnost se sicer rojeva od spodaj, a predvsem (prihodnost Cerkve)vidim v škofih, torej v ljudeh, ki nas povezujejo v edinosti skupaj.“
Mitja Bulič (32) prihaja iz župnije Črmošnjice. Po njegovih besedah je poslanstvo Cerkve med zares ubogimi, zavrženimi in tistimi, ki so duhovno prazni: „Prepričan sem v to, da kjer je skesanost, tam lahko Cerkev veliko naredi. Mi imamo sedaj priložnost, da iz teh svojih napak potegnemo nekaj dobrega in da bomo verodostojnejši temu svetu. Ravno tu papež Frančišek kaže popoln obrat in novo pot Cerkve in mislim, da se tudi v Sloveniji lahko oklenemo tega njegovega zgleda, priporočil in tudi sam čutim, da bo potrebno nekoliko drugače, kot smo bili doslej vajeni.“
Boris Kučko (29) prihaja iz župnije Turnišče. Prenovo Cerkve vidi v pričevanju: „Računam na Cerkev, ne samo na zemeljsko, ampak tudi na nebeško. To so mnogi svetniki, pa tudi Devica Marija; vsi naši priprošnjiki, ki nam bodo zagotovo pri vseh teh izzivih pomagali.“
Jure Sojč (27) iz župnije Sv. Lovrenc na Pohorju je spregovoril tudi o tem, kje mora biti Cerkev najbolj dejavna. Kot je dejal, je to družinska pastorala, kjer po njegovih besedah najbolj šepamo. „Družine tudi pripeljejo svoje otroke. In če se kje dogaja tista prva primarna evangelizacija in če kje gre to evangeljsko sporočilo naprej, je to ravno znotraj družine. In družina je tista prva mala Cerkev, v kateri se evangelij tudi živi in naprej oznanja.“
Tudi lazarist Tilen Prinčič (29), ki prihaja iz župnije Vipolže v koprski škofiji, v ospredju delovanja Cerkve vidi družino. „Mislim, da je pot Cerkve iskanje zdravih odnosov in oblikovanje teh. Srečujemo se s krizo družine in krizo skupnosti.“
Branko Setnikar (26) iz župnije Polhov Gradec prav tako meni, da v današnjem sekulariziranem svetu pozabljamo na družinsko pastoralo, sicer pa se najbolj vidi med mladimi. „Se mi zdi, da se ne smemo bati, ampak iti naprej, ljudem pa prinašati Kristusa, saj On edini to vse ozdravlja in premagati težave, s katerimi se srečujemo.“
Marko Mohor Stegnar (24) iz župnije Dob priložnost Cerkve poleg v pastorali družin vidi tudi v katehezi odraslih. „Starši so tisti, ki so prvi kateheti svojim otrokom. Praksa kaže, da tam, kjer pri verski vzgoji zadaj stojijo starši, je velika verjetnost, da bodo tudi otroci sami živeli krščansko življenje, da bodo sami prišli do osebne vere.“
Dejan Pavlin (28) prihaja iz župnije Šentjernej v novomeški škofiji. „Želim si delovati med mladimi. Rad bi pa delal tudi z bolnimi in ostarelimi, saj je bil moj prvotni poklic bil zdravstveni tehnik, kjer sem veliko delal z bolniki, invalidi. In se tudi na tem področju vidim, da lahko naredim veliko dobrega za sočloveka.“
Novomašniki v številkah
Cerkev v Sloveniji se letos sicer veseli enajst novomašnikov saj sta dva med njimi povezana s skupnostmi v svetu oz. zamejstvu - Andrej Rant (42) v Argentini in Klemen Zalar (32) v Trstu. Lansko leto smo jih imeli sedem, leto pred tem (2011) pa devet. Povprečna starost vseh enajstih novomašnikov je 29 let, devetih, ki bodo delovali v Sloveniji, pa 27 let. Največ, tri novomašnike, ima letos ljubljanska nadškofija, po dva prihajata iz novomeške in koprske škofije (eden od koprskih je lazarist). Murskosoboška škofija in mariborska nadškofija imata po enega novomašnika. Za novomeško škofijo je po šestih letih zopet blagoslovljeno leto, ko bodo imeli kar dva novomašnika, poroča spletni tednik Družina.
Šest novomašnikov prihaja iz delavske družine, dva iz kmečke, eden iz uradniške in eden iz kmečko-uradniške. Dva med letošnjimi novomašniki prihajata iz družine z osmimi otroki, dva iz družine s štirimi, pet iz družin s tremi otroki in dva iz družine z dvema otrokoma. Kar v šestih primerih se je Gospod ozrl na najstarejšega in ga poklical, v dveh pa na najmlajšega. Župnije, ki jim pripadajo, so, razen ene, vse podeželske, čeprav vsi poudarjajo, da se tudi v teh že zelo pozna »mestni« pridih.
V nekaterih župnijah imajo kar pogosto nove maše ali pa se jih vsaj še spominjajo (Šentjernej 2005, Šmartno pri Litiji 2002, Turnišče 1999, Dob 1989, Kamnje 1989, Polhov Gradec 1983, Lovrenc na Pohorju 1979, Dovje 1959, Vipolže 1951), je pa tudi taka, ki v 500-letnem obstoju ni imela nove maše (Črmošnjice).