Marjan BuničMarjan Bunič
Jakob ČukJakob Čuk
Andrej ŠinkoAndrej Šinko

Britanski veleposlanik za Radio Ognjišče ob diamantnem jubileju kraljice Elizabete II.

Svet | 05.06.2012, 11:48 Petra Stopar

Praznovanja od diamantnem jubileju vladanja britanske kraljice Elizabete II. ne potekajo samo v Veliki Britaniji. Britanski veleposlanik v Sloveniji Andrew Page je včeraj na svoji rezidenci v Ljubljani priredil slovesni sprejem ob rojstnem dnevu kraljice. Letošnje praznovanje je seveda potekalo v znamenju šestdesetletnice njene vladavine. Ustavil se je tudi v krajšem intervjuju za Radio Ognjišče, ki ga v celoti objavljamo.

Čestitke ob praznovanju. Kako se počutite ob tem visokem kraljičinem jubileju?

Zelo sem navdušen, tako kot vsi naši gostje tu, tako britanski in slovenski kot drugi, kar je čudovito videti. Z nami je npr. tudi indijski veleposlanik iz dežele Commonwealtha. Njeno veličanstvo Britancem zelo veliko pomeni, prav tako ljudem iz Commonwealtha in vsega sveta, saj imajo ogromno spoštovanje do nje. Tako da sem res navdušen. Nocojšnja zabava sovpada s koncertom pred Buckhinghamsko palačo, ki ga bo poslušala tudi kraljica, v nedeljo pa je bila po reki Temzi plovba, kakršne še nismo videli – bilo je čez tisoč čolnov. Z vidika britanske skupnosti v Sloveniji je to čudovit razlog za praznovanje, še posebej zato, ker so med nami tudi Slovenci, ki jih je prevzel duh diamantnega jubileja in se ga veselijo skupaj z nami. Še eno veliko zabavo bomo priredili tudi v času olimpijskih iger, ki bodo v Londonu, toda kraljičin jubilej je res tisti, ki je odprl poletno sezono praznovanj, ne le v Londonu, ampak tudi drugod po Združenem kraljestvu in na otokih.

Kakšni so po vašem mnenju odnosi med britansko kraljevo družino in Vatikanom?

Mislim, da so zelo dobri in da imajo veliko zaslug za to prav kraljica in ostali člani kraljeve družine, zaradi pristopa, ki ga imajo do Cerkve v Angliji – kot veste, je kraljica vodja anglikanske Cerkve, je braniteljica vere – hkrati pa zna kraljica tudi prisluhniti drugim veram sveta, podpira ekumenski dialog. Takšen pristop ima tudi njen sin, princ Charles, ki o tem velikokrat spregovori in se zaveda pomembnosti drugih religij. Na tem so resnično gradili ves čas kraljičinega prestolovanja in delovanja princa iz Walesa.

Kraljica je spoznala tudi veliko papežev.

Tako je, pravzaprav je doživela zamenjave 12 britanskih premierjev in šestih papežev, kar je res navdihujoče. Ko ima človek toliko izkušenj kot ona, ima tudi izredno dobro razumevanje za dogajanje v svetu, ne le pri politiki in mednarodnih zadevah, ampak tudi na verskem področju. Priča je bila že vsemu. Neverjetno pa ni le to, da tako predano in z zaupanjem služi svoji deželi, ampak tudi to, da v vseh teh letih ni naredila niti ene napačne poteze. Zato je tako široko občudovana. V času, ko toliko ljudi vztrajno hrepeni po samoizpopolnitvi, se je žrtvovala za življenje naroda in Commonwealtha z resničnim močnim občutkom odgovornosti in predanosti. Menim, da so zato Britanci in državljani Commonwealtha tako navezani nanjo.

Papež Janez Pavel II. in kraljica Elizabeta
Papež Janez Pavel II. in kraljica Elizabeta © CTV

Letos pa mineva tudi 30 let od prihoda prvega papeža v Veliko Britanijo po razdoru Cerkve v Angliji z Rimsko-katoliško Cerkvijo.

Tako je, letos imamo veliko obletnic in tudi ta je ena izmed njih. Prav tako mineva 20 let, odkar je bilo v Sloveniji vzpostavljeno britansko veleposlaništvo. Spominjamo se lahko številnih reči. Pri kraljici se mi zdi izjemno predvsem to, kako dolgo že traja njena vladavina, saj ji manjkajo le še štiri leta, preden bo presegla rekord vladanja kraljice Viktorije, in kdo ve, koliko stoletij bo novi rekord zdržal. Zagotovo bi trajal še v času našega življenja, tako da je kraljica res izjemna osebnost.

Kako gledate na dvajsetletnico osamosvojitve Slovenije?

O tem sem že veliko spregovoril lani, ko je bila ta obletnica. Spomnite se tudi, da je Slovenijo obiskal predsednik Spodnjega doma britanskega parlamenta John Bercow, ki na leto opravi le dva obiska, prav tako je šel vaš takratni premier na obisk v London, kjer se je srečal z našim premierjem Cameronom in tako dalje. Leto je bilo polno dogodkov na dvostranski ravni, zelo lepo in okusno pa je bilo pripravljeno praznovanje dneva državnosti na prenovljenem Kongresnem trgu. Velik narodni ponos pa smo lahko videli tudi na svetovnem prvenstvu v nogometu v Južnoafriški republiki, kjer je bila Slovenija v skupini z Anglijo.

Menim, da je slovenska narodna identiteta zelo močna in bo taka tudi ostala, kar pa ne pomeni, da se morate bati za svoj narod. Morali bi se malo odpreti, kot na primer na področju gospodarstva, kjer je 40 odstotkov podjetij še vedno v državni lasti, ob tem pa je prisoten strah pred tujimi investitorji. Po mojem se vam ni treba ničesar bati, saj Slovenija tuje naložbe močno potrebuje. Kot drugič, pa mislim, da bi morali na študij v Slovenijo privabiti več tujih študentov. Tudi ni treba, da je slovenščina edini jezik, v katerem je mogoče študirati. Menim, da je prepletenost študentov iz drugih držav s slovenskimi študenti zelo dobrodošla, kot npr. pri programu izmenjave Erasmus. Za primerjavo - v Veliki Britaniji je delež tujih študentov 15-odstoten, v Sloveniji pa eno-odstoten. In moje sporočilo po tolikih letih neodvisnosti za vas je, da imate dovolj samozavesti, da se odprete.

Gospod veleposlanik, hvala za pogovor.

Bilo mi je veselje, hvala vam.

Svet, Politika, Cerkev po svetu, Papež in Sveti sedež, Oddaje
Gostiteljica razstave v Bruslju je bila Romana Tomc (photo: Daina Le Lardic) Gostiteljica razstave v Bruslju je bila Romana Tomc (photo: Daina Le Lardic)

Bruseljski odmevi na brezno pod Macesnovo gorico

Razstava 3450 umorjenih – Jama pod Macesnovo gorico – slovenski Katin, ki je do 10. maja na ogled v Zavodu sv. Stanislava, je v angleški verziji nagovorila tudi obiskovalce Evropskega parlamenta v ...

Mihaela Terkov (photo: Maja Morela) Mihaela Terkov (photo: Maja Morela)

In kako diši ljubezen ...

S tokratno gostjo, profesorico biologije na Gimnaziji in veterinarski šoli v Ljubljani, Mihaelo Terkov smo se pogovarjali o pomenu sočutja do starejših. Kot prostovoljka pri Hospicu se je odločila ...

Naslovnica knjige V postelji s sovražnikom (photo: ) Naslovnica knjige V postelji s sovražnikom (photo: )

Živela sem z romantičnim narcisom

Vse, kar si je Petra Strelec želela, je bila ljubezen, spoštovanje, nežnost in varnost. Vse tisto torej, kar ji je manjkalo v zgodnjem otroštvu, je iskala v moškem. Tega ni našla. V času ...