Božji služabnik Jakob Ukmar

Slovenija | 02.11.2011, 15:06

Jakob Ukmar ima letos dva pomembna jubileja. Pred meseci je minilo 80 let od njegove znamenite pridige v Škednju, v kateri je utemeljil slovensko bogoslužje na naravni pravici do materinega jezika. Danes pa mineva 40 let od njegove smrti oziroma odhoda v večnost.

V škedenjski cerkvi, kjer je ta velik primorski duhovnik branil slovenski jezik leta 1931 pred fašisti, so 23. oktobra pripravili slavnostno akademijo v spomin nanj. Na Radiu Ognjišče pa smo ob današnji obletnici njegovega rojstva predvajali zaenkrat edini znani zvočni zapis duhovnika, ki ga bomo morda že kmalu častili na naših oltarjih.

Edini znani zvočni zapis Jakoba Ukmarja

Teološka fakulteta v Ljubjani je v dneh od 27. do 29. januarja 1970 praznovala 50-letnico delovanja. Zadnji dan so podelili častni doktorat Jakobu Ukmarju. Uremeljitev je prebral takratni profesor Vekoslav Grmnič. Doktorat pa je v imenu Ukmarja, ki se zaradi bolezni ni mogel udeležiti podelitve, sprejel škofov vikar v Trstu dr. Lojze Škerl, ki je ob tej priložnosti prebral tudi Ukmarjevo zahvalo. Jakob Ukmar pa je za tržaški radio povzel to zahvalo. Skoraj gotovo so jo predvajali še isti dan ... Posnetek so odkrili lani v arhivu Radia Trsta A. pod število 4092. Dobili smo dovoljenje za predvajanje posnetka. Hvaležni smo Radiu Trst A in gospodu Ivu Jevnikarju, ki sta nam to omogočila.

Življenje in delo Jakoba Ukmarja

Kulturni delavec, urednik, pravnik, teolog in duhovnik ter svetniški kandidat Jakob Úkmar se je rodil 13. julija 1878 na Opčinah nad Trstom. Po maturi je vstopil v bogoslovje v Gorici. V duhovnika je bil posvečen leta 1901. Prve duhovniške službe je opravljal v Bazovíci, Rojánu in v Rícmanjah. V tem času je sodeloval pri časopisu Zarja in urejeval list Družinski prijatelj. Pred drugo svetovno vojno je bil dejaven v katoliški prosveti in socialnem delovanju. Med vojno je bil nekaj tednov zaprt, ker naj bi žalil cesarja. Ko so ga izpustili, se je vpisal na dunajsko univerzo in tam doktoriral iz teoloških ved. Obvladal je klasične jezike in hebrejščino. Po priključitvi Trsta in Gorice Italiji je Jakob Ukmar postal ravnatelj tržaškega semenišča. Škofa Bartolomássi in Fógar sta mu zaupala številne pomembne naloge. Duhovniki so ga cenili in spoštovali kot nesporno avtoriteto. V svojem in njihovem imenu je pisal številne spomenice škofom, kardinalom in celo papežu, da bi Slovencem in Hrvatom povrnili jezikovne pravice, ki so jim jih krátili v času fašizma. Na cerkvenem sodišču v Benetkah se je srečeval s patriarhom Angelom Roncallijem [ándželom ronkálijem], kasnejšim papežem Janezom XXIII. Med drugo svetovno vojno je zavzeto pomagal slovenskim internirancem v italijanskih taboriščih. Po vojni so ga preganjali jugoslovanski oblastniki. Po birmi, ki jo je imel 24. avgusta 1947 v Lanišču v hrvaški Istri, so ga ga pretepli skoraj do smrti in zatem še zaprli. Zaradi lažnih časopisnih poročil o sojenju ga je škof po vrnitvi v Trst razrešil vseh opravil v škofiji. Kljub temu je kasneje sodeloval pri tržaški škofijski sinodi. V času priprav na drugi vatikanski koncil je pripravljalnim odborom in papežu Janezu XXIII. poslal svoje predloge za prenovo Cerkve, ki naj bo v upravi bolj mednarodna in z večjim posluhom za narodne manjšine. Gôvori, ki jih je imel Jakob Ukmar na tržaškem radiu, so izšli v treh knjigah. Odmevni sta bili tudi deli Mariologija in Eshatologija. Umrl je 2. novembra 1971 v Škednju. Tržaška škofija je 5. februarja 2002 začela postopek za njegovo beatifikacijo in ga 17. junija 2009 uspešno končala; zdaj se nadaljuje na Kongregaciji za svetnike v Rimu.