Vse močnejše razhajanje v naši družbi
Oddaje | 09.10.2011, 09:23 Nataša Ličen
Oddajo Za življenje, za danes in jutri, s psihoterapevtom Bogdanom Žoržem, smo tokrat začeli z aktualno problematiko, ki se je razvila v pravo afero, o izbiri knjig, izbranih kot obvezno branje pri tekmovanju za Cankarjevo priznanje.
Knjigi sta nesporno škodljivi za večino mladostnikov
Na vprašanje, sta knjigi, izbrani kot obvezno branje pri letošnjem tekmovanju za Cankarjevo priznanje, z naslovoma Na zeleno vejo in Oči, primerni za osnovnošolce, je psihoterapevt Bogdan Žorž odgovoril: „Prepričan sem, da ne. Ne kot literatura, ki se predpisuje v programu tekmovanja za Cankarjevo priznanje, ki je prvenstveno namenjeno leposlovju in preko dobrega čtiva spodbujanju mladih k lepemu in dobremu. Knjigi ponujata vzorce vedenja, ponašanja iz povsem druge strani, trpinčenje, nasilje, grdo izražanje, ki ne spodbuja. Vulgarno izražanje pač ni lepo govorjenje. Kot literatura sta seveda knjigi lahko obravnavani kot zrcalo družbe, ki razkrivata, kaj se v našem svetu dogaja. Branje tovrstnih knjig zahteva zrelega bralca, saj zbuja precejšnje nelagodje in sproža velika vprašanja. Kolikor poznam osebnost trinajstletnikov le-ti niso dovolj zreli za samostojno razumevanje tovrstnih vsebin, zelo občutljivih tem. Osnovnošolskim otrokom knjigi ne bi prinesli koristi, prav nasprotno. V to sem trdno prepričan.“
Imamo v Sloveniji dva bloka že skoraj na vseh področjih?
Psihoterapevt Bogdan Žorž je na to pritrdilno odgovoril in dodal: „Zaznavamo razhajanje, zadeva se je polarizirala na dva bloka, ki si gresta preveč narazen, kjer ni pripravljenosti po medsebojnem poslušanju in razumevanju. Zamerim komisiji, ki bedi nad tem tekmovanjem. Naredili so napako z izbiro omenjenih knjig. Komisija ni bila pripravljena prisluhniti razmeroma velikemu številu strokovnjakov, staršev, učiteljev, vzgojiteljev. Pridemo do sklepa, da določena skupina ljudi pri nas očitno nima pravice do izražanja svojega mnenja, nimajo pravice do vpliva na to, kaj bodo njihovi otroci brali.“
Kako si povrniti zaupanje pri otroku in zmanjšati odtujenost?
V pogovoru s psihoterapevtom Bogdanom Žoržem smo se preko vprašanj poslušalk dotaknili tudi odtujenosti otrok. Pogovarjali smo se o najstnikih, ki se pri petnajstih, šestnajstih letih odtujijo staršem in na sploh družini. Kakšne so rešitve in poti naprej? Bogdan Žorž odgovarja: „Lahko so vzroki za odtujenost pri prezahtevnih starših.“ Pri starših, ki ne pohvalijo, se ne zadovoljijo z majhnimi uspehi, ampak vedno znova zahtevajo več in boljše. Vzrokov je veliko. Bogdan Žorž poudarja: „Vsekakor je to problem, pri katerem je smotrno poiskati pomoč pri svetovalcih, strokovnjakih. Obenem pa morajo starši narediti velik in ne lahek korak, da svojega otroka začno sprejemati kot odraslo osebo.“ Mladostnika v konkretnih primerih, ki smo se ju mi dotaknili, kot pravi psihoterapevt Žorž: „ izsiljujeta samostojnost.„
