Poslanci ob sklepu mandata
Politika | 21.10.2011, 08:45 Andrej Šinko
Ob razpustu parlamenta smo zbrali ocene poslancev o delu v preteklem mandatu. V glavnem so povedali, da je državni zbor številčno obravnaval zelo veliko zadev, vendar je bila kakovost sprejetih in tudi zavrnjenih zakonov večkrat slaba, kar je bilo vidno predvsem v njihovem večkratnem dopolnjevanju. Obenem so prepričani, da je manjkal dialog med opozicijo in pozicijo, kar je med drugim povzročalo dvoboje na ideološki ravni.
Državni zbor je v tem mandatu, od leta 2008 do današnjega dne, opravil 81 sej. Od tega je bilo 32 rednih in 49 izrednih. Poslanci so skupno zasedali 229 dni. Sprejeli so več kot 400 zakonov ter obravnavali skoraj 1000 točk dnevnega reda. Parlamentarci so v tem mandatu sestavili 32 delovnih teles, od tega 14 odborov in 9 komisij. Prav tako pa je v času tega mandata delovanja državnega zbora odstopilo 11 ministrov oziroma ministric. En poslanec je končal v zaporu.
Poslanec SD Dušan Kumer
„Mislim, da je v tem skrajšanem mandatu bilo delo v državnem zboru vse prej kot lahko. Lahko bi rekli, da sta temu botrovala dva vidika. Po eni strani je to globoka gospodarska in finančna kriza, v katere primežu smo še danes. Tako, da je bilo sodelovanje z vlado ključna prioriteta tudi zakonodajnega telesa, seveda sprejetje vseh tistih nujno potrebnih zakonskih aktov, ki so odpravili ali pa vsaj ublažili posledice te krize. Kot drugi pa je seveda notranji vidik, ki je oteževal to delo v državnem zboru in je zaznamoval ta mandat. Opozicija si je od dneva konstituiranja državnega zbora, to je v letu 2008, zadala, da bo seveda z vsemi topovi, pa če tudi na račun socialne varnosti in mednarodnega ugleda, pa nenazadnje tudi človekovih pravic in še česa, blokirala in diskreditirala delo koalicijske večine. Mi smo veliko stvari v državnem zboru sprejeli, vendar so potem doživele referendumske odločitve.“
Poslanec SLS Jakob Presečnik
„Državni zbor Republike Slovenije je v tem mandatu deloval po najboljših močeh in v SLS smo poskušali, pa vseeno pogrešali več dialoga, kar pa je predpogoj za doseganje kompromisnih rešitev. Mandat so žal zaznamovali predvsem spori med strankami vladne koalicije, ki so si večkrat predvsem zaradi parcialnih interesov metali polena pod noge, kopja pa so se lomila tudi na številnih obravnavah mnogih ideoloških tematik, ki pa na koncu po mnenju SLS niso pripomogle k boljši kakovosti življenja državljank in državljanov. Naše največje razočaranje v tem mandatu je, da vladna koalicija ni prisluhnila našim pozivom k zagonu in izvedbi investicij, kar bi peljalo k zagonu gospodarstva in pa k zmanjšanju stroškov državne uprave. Na drugi strani pa štejem kot dosežek, da smo poslanci poslanske skupine SLS presegli strankarski delitvi in resnično delovali kot konstruktivna opozicija, kar smo napovedovali že na začetku mandata.“
Poslanec SNS Bogdan Barovič
„Delo državnega zbora lahko oceniva na dveh nivojih. Na vsebinskem delu po statističnih podatkih je bilo delo zelo trdo in naporno, vsaj zame, ki delam na odboru za gospodarstvo, odboru za finance, evropske zadeve, lokalno samoupravo in regionalni razvoj. Ogromno število zakonov, torej dobra ocena na tem področju. Vendar pa je tista bolj pomembna ocena na vsebinskem področju zelo slaba. Ta državni zbor se je ukvarjal z dvoboji, dvoboji med opozicijo in pozicijo, iskanjem enih, kaj se da drugače, in iskanjem drugih, kaj se ne da. Tako, da sem po tem vsebinskem delu zelo razočaran. Zakoni so se pisali zaradi zakonov, vlada jih je vlagala po tekočem traku, bili so zelo nedosledni, v nasprotju sami s sabo že v svoji vsebini, kaj šele z drugimi zakoni in ustavo. Preveč je bilo trmoglavljenja, preveč je bilo politične napetosti in nasprotovanj. Državni zbor se je ukvarjal bolj sam s sabo, kot pa s tistim, s čimer bi se moral.“
Poslanec LDS Anton Anderlič
„Dejansko je bil ta mandat specifičen po tem, da je opozicija vseskozi izpodbijala delo vlade. Ni bilo nekega resnega dialoga. Krivda je najbrž na obeh straneh, ampak vendarle nadpovprečno veliko zahtev za obravnavo interpelacij, potem tudi dvakratna zahteva za razrešitev predsednika državnega zbora, kar se do sedaj še ni dogajalo v tej državi, obtožba predsednika države v parlamentu itn. Tako, da kar nekaj je teh stvari, ki se mi zdijo, da v času, ko je v celotni državi težko bi bilo potrebno več sodelovanja. Kot rečeno, lahko da je tukaj na eni strani več kot na drugi, ampak sodelovanja ni bilo z obeh strani dovolj.“
Poslanec Zares Pavel Gantar
„No, to so bila res burna tri leta. Veliko stvari se je dogajalo in zaznamoval ga je zelo trd boj med koalicijskimi strankami v parlamentu in predvsem največjo opozicijsko stranko SDS. Marsikaj se je v teh treh letih zgodilo prvič, prvič je bil zaprt in pravnomočno obsojen poslanec državnega zbora, zaradi vsem znanih finančnih zadev, prvič je bila opravljena preiskava v prostorih poslanske skupine, prvič se je zgodilo kamenjanje parlamenta in navsezadnje je prvič iz političnih razlogov odstopil predsednik državnega zbora. Sicer pa je državni zbor opravil veliko delo. Sprejeti so bili nekateri zakoni, kot recimo zakon o pokojninski reformi, ki na žalost ni dobil podpore na referendumu, ampak to je bil velik zakon, za katerega je bilo potrebna več kot polovica vseh poslancev, ne samo relativna večina. Potem je bil sprejet eden izmed najbolj pomembnih zakonov, ki bo določal oziroma usmerjal politično življenje v prihodnjih letih, to je zakon o ločitvi županske in poslanske funkcije. Sprejete pa je bilo tudi veliko druge zakonodaje, kar pomeni, da je parlament delal dobro.“
