Matjaž MerljakMatjaž Merljak
Andrej JermanAndrej Jerman
Petra StoparPetra Stopar
Shod v podporo družini (foto: Jože Bartolj)
Shod v podporo družini

VIDEO: Pred Državnim zborom shod v podporo družini

Slovenija | 15.06.2011, 12:54

Družinski zakonik vse od svojega nastanka razvnema različne polemike. Poslanci ga bodo imeli v četrtek še tretjič na mizah. V Civilni iniciativi za družino in pravice otrok so prepričani, da trenutna oblika ni primerna, zato so popoldne pripravili miren shod pred državnim zborom. Udeležilo se ga je med 3000 in 4000 ljudi, poroča sodelavec Jože Bartolj. Poslance so prosili, naj pred dokončno odločitvijo še enkrat premislijo, kako pomemben dokument imajo pred seboj in kakšne so lahko posledice njegovega sprejetja.

Začelo se je s slovensko himno, sledila je predstavitev delovanja Civilne iniciative za družino in pravice otrok, ki je omenjeni shod organizirala. Zgodovino je predstavila podpredsednica Andreja Hergula. Civilna Iniciativa danes šteje 65 377 članov, delovati pa je začela v septembru 2009, ko so na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve predstavili predlog novega družinskega zakonika, ki jemlje temeljno naravno in človekovo pravico otroka, da ima mamo in očeta. Na shode je bilo tudi več poslank in poslancev slovenskega parlamenta, seveda iz opozicijskih strank.

Vrhunec shoda je bil nagovor predsednika Civilne iniciative Aleša Primca, ki je med drugim povedal, da je družina naravna pravica, ki je ni dala država, zato je država tudi ne more redefinirati. Primc je na koncu pozval poslanke in poslance naj v četrtek glasujejo proti novemu zakoniku, sicer naj sami prevzamejo odgovornost za novi referendum, ki nedvomno bo. Po Primčevem mnenju je prav, da poslanci tudi plačajo referendum, ki je v nasprotju z večinsko voljo ljudi. "Tukaj smo zato, da naših otrok po šolah ne bodo prepričevali, da niso pravega spola in da si morajo svoj spol šele izbrati ali pa da naj s svojo spolno usmerjenostjo eksperimentirajo. Žal se tudi to že dogaja po naših šolah, brez soglasja in vednosti staršev. Tukaj smo tudi zato, da vladi in poslancem z močjo 65.000 podpisov slovenskih državljanov in močjo najmanj 80% javnomnenjske večine sporočimo, da slovenski narod ne sprejema predlaganega Družinskega zakonika," je pojasnil Primc.

Pred parlamentom so se zbrali tudi podporniki družin v narodnih nošah, ki so pred parlament prinesli 90 rdečih nageljnov, za vsakega poslanca po enega. Nageljne skupaj s simbolom Civilne iniciative za družino in pravice otrok, ki je rumeni srček s podobami mame, očeta in otroka, so odnesli pred vhod parlamenta.

Vzdušje na shodu je bilo simbolično, slavnostno, brez vpitja in žvižgov. Ljudi je bilo med 3000 in 4000, veliko družin z otroki, plapolale so slovenske zastave.

Slovenski katoličani so se prvič zbrali pred parlamentom na shodu za vrednote. Danes ko toliko govorimo o vrednotah, se je pred hramom slovenske demokracije zbralo ogromno ljudi, ki niso protestirali proti nekomu ali nečemu, ampak so želeli dati svoj glas za vrednoto družine in pravico otrok do očeta in mame.

Civilna iniciativa za pravice družine in otrok pred parlamentom © ARO

Shod samoumevno nadaljevanje dveletnih prizadevanj

Kot je za naš radio v pogovoru povedal Primc, je shod samoumevno nadaljevanje vseh prizadevanj civilne iniciative v skoraj dveletni javni razpravi o družinskem zakoniku, "zato je res zelo pomembno, da se tega shoda z veseljem udeležimo, saj je to naša častna naloga in tudi nujna zadolžitev, ki jo imamo vsi, ki verjamemo, da je družina pomembna, da vsak otrok potrebuje mamo in očeta". Primc je poudaril, da otrok ni dobrina, ki bi jo kupili v trgovini. "Otrok je velik dar, ki mu mama in oče podarita življenje. Ampak otrok mame in očeta ne potrebuje le, da pride na svet. Otrok potrebuje tudi mamino in očetovo ljubezen, mamin in očetov objem, toplino, zgled, razmišljanje, čutenje," je dodal.

Primc o prednostih in slabostih družinskega zakonika

Na vprašanje, kaj je dobro v družinskem zakoniku, Primc omenja zmanjševanje pristojnosti centrov za socialno delo, povečanje pristojnosti sodišč in skrajšanje nekaterih postopkov, če družina razpade. A po njegovem družinski zakonik "nič ne naredi za to, da bi imeli v Sloveniji močne in trdne družine, da bi bilo več spoštovanja in razumevanja med materami in očeti, ne spodbuja odgovornega starševstva … To so velike slabosti družinskega zakonika, ki nekaj stvari ureja na bolje v smislu kurative, v smislu preventive pa ne naredi nič. Na nek način zakuri požar, da ga lahko gasi".

Shod podpirajo …

Da se bodo udeležili shoda, so že pred dnevi sporočili v Svetu katoliških laikov Slovenije. Prepričani so, da bi morala nova družinska zakonodaja podpirati ter ščititi vlogo matere in očeta. Ob tem omenjajo družini bolj naklonjeno zaposlitveno, stanovanjsko in davčno politiko ter spoštovanje ustavno zagotovljene pravice staršev do vzgoje otrok skladno s svojim verskim prepričanjem.

Shod podpirajo tudi v gorenjski sekciji Združenja za vrednote slovenske osamosvojitve. Prepričani so, da družinski zakonik v zdajšnji obliki predvsem močno tepta pravico otrok do matere in očeta. Poslance pozivajo, naj dokumenta ne sprejmejo, saj pomeni razvrednotenje slovenske civilne družbe, še posebej njene temeljne celice - družine. Ta je, tako poudarjajo, eden od glavnih stebrov, za ohranitev zdravega in močnega naroda v samostojni Sloveniji.

Ljubljanski nadškof in metropolit Anton Stres je v izjavi za javnost dejal: "Podpiram cilje in prizadevanja Civilne iniciative za družino in pravice otrok in vse, ki ste se zbrali pred DZ, da mirno in dostojanstveno izrazite svojo upravičeno zahtevo po varstvu družine". Katoliška Cerkev v Sloveniji po njegovih navedbah podpira družino in si prizadeva, da bi ji bila s svojo zakonodajo ustrezno naklonjena tudi država: "Družina, zgrajena na zakonski zvezi med možem in ženo, je namreč temeljna osebna in družbena vrednota, brez katere ni prihodnosti ne za narod ne za državo ne za Cerkev in si zato zasluži vso našo podporo in obrambo."

Slovenija, Cerkev na Slovenskem, Politika, Sociala
Robert Friškovec (photo: Rok Mihevc) Robert Friškovec (photo: Rok Mihevc)

Sočutje ni pasivnost

Med 17. in 23. novembrom se po vsem svetu vsako leto v okviru Katoliške cerkve in drugih krščanskih cerkva ter skupnosti obhaja teden zaporov. Namen tedna zaporov je, da bi se kristjani zavedali ...